Urbane kreativne dejavnosti so bile v tranzicijskem obdobju intenzivnih prostorskih in gospodarskih sprememb v Sloveniji pogosto predstavljene kot pomemben razvojni dejavnik, ki bo omogočil ...reurbanizacijo in revitalizacijo številnih območij opuščenih industrijskih dejavnosti. Pogosto so bili to razmeroma spontani, nenačrtovani procesi prostorskega in gospodarskega razvoja degradiranih območij, pri čemer so razni kreativni posamezniki in skupine po načelu od spodaj navzgor izvajali postopne revitalizacije nekdanjih industrijskih območij. Članek analizira vlogo kreativnih dejavnosti pri revitalizaciji degradiranih območij na podlagi razvoja mehkih (družbenih) dejavnikov ali socialnih mrež ali omrežij. Pri tem izpostavlja težavo, da lokalni organi in državni institucionalni akterji ne zaznavajo kreativnih socialnih mrež, nimajo ustreznega pristopa do njih ali jih premalo upoštevajo pri razvoju teh območij. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev je predstavljen primer nekdanje Tobačne tovarne kot vzorčni primer postopnega kopičenja socialnega kapitala, vezanega na socialne mreže, ki pa se ob procesih novega gospodarsko-prostorskega prestrukturiranja območja dojema kot nepotreben element prenove.
Degradirana območja so neustrezno izkoriščeni deli pokrajine, ki s primerno ureditvijo in upravljanjem predstavljajo potencial za trajnostno rabo. Enotna, celovita in ažurna evidenca degradiranih ...območij je le začetna faza pri doseganju tega cilja. V prispevku je predstavljena identifikacija, inventarizacija ter geografsko vrednotenje degradiranih območij v Gorenjski, Osrednjeslovenski, Zasavski in Spodnjeposavski statistični regiji ter v statistični regiji Jugovzhodna Slovenija.
Razmislek o problematiki prenove stanovanjskega sklada v Sloveniji dobiva z analizo razvojnih perspektiv, ki jih ponujajo tendence nadregionalnih materialno- in nematerialno-komunikacijskih sistemov, ...zelo dinamično dimenzijo. Polarnost prostora tradicionalne, avtentične identitete in prostora mnogotere, hitro spreminjajoče se različice se začne dotikati meja svojih razsežnosti, in pozove k ponovnemu iskanju ravnovesja. Podobno velja za polarni koncept središč in perifernih območij, ki jih napajajo, ne glede na obravnavano prostorsko merilo. Naš prispevek je torej namenjen iskanju dinamičnega ravnovesja med neizbežnimi globalizacijskimi procesi in preživetjem lokalnega prostora. Dinamično ravnovesje je mogoče vzpostavljati le z zavestnim uravnavanjem skrajnih tendenc, z upoštevanjem mnogoterih, ne izključno ekonomskih ali okoljevarstvenih dimenzij »trajnosti«, temveč tudi širše kulturnih, in to v vseh merilih prostorskih razsežnosti. Primerjava rezultatov dveh ciljnih nacionalnih razvojno-raziskovalnih programov kaže, da je pred slovensko prostorsko politiko odgovorna naloga: uravnovesiti razvojne tendence ne le na državni in regionalni ravni, temveč tudi na subregionalni ter predvsem na lokalni.
PDF
