Intermitentna klavdikacija je najpogostejši simptom periferne arterijske bolezni (PAB), ki se običajno izrazi kot stiskajoča bolečina v mišičju spodnjih udov med hojo, ki s počitkom izgine. ...Intermitentna klavdikacija okrni kakovost življenja pri bolnikih s PAB. Veljavne smernice priporočajo nadzorovano vadbo hoje kot zdravljenje prve izbire pri bolnikih s PAB. Telesna vadba olajša simptome, podaljša t.i. klavdikacijsko razdaljo, prehojeno razdaljo brez intermitentne klavdikacije, obenem pa je s svojimi sistemskimi učinki na srce in žilje ter presnovo ukrep, ki lahko izboljša preživetje in olajša obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Programi nadzorovane vadbe naj bi trajali vsaj 3 mesece, se izvajali vsaj 3-krat na teden, posamezne vadbe pa naj bi trajale 30 do 60 minut. V nadaljevanju opisujemo protokole različnih programov nadzorovane vadbe, ki so se izkazali kot učinkoviti pri izboljšanju prehojene razdalje ter kazalnikov srčno-žilnega zdravja pri bolnikih s PAB.
Zaviralci natrij-glukoznega koprenašalnega sistema-2 (SGLT-2) se vse pogosteje predpisujejo tako v diabetologiji kot tudi v drugih internističnih strokah. Primarno ugodno vplivajo na presnovne ...dejavnike, tj. parametre glikemije in na telesno maso. Poleg tega omogočajo zaščito tarčnih organov, srčno-žilnega sistema in ledvic, pri osebah s sladkorno boleznijo ali brez nje. Neželeni učinki ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2 so redki, večinoma nenevarni in jih lahko preprečimo. Zelo redek, a življenje ogrožajoč zaplet je lahko pojav diabetične ketoacidoze. Dejavnikov, ki povečajo tveganje za njen nastanek, še niso popolnoma raziskali. V prispevku so opisani diabetična ketoacidoza in njene posebnosti ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2 ter možni vzročni dejavniki zanjo. Poznavanje slednjih je predvsem pomembno zaradi možnosti aktivnega preprečevanja diabetične ketoacidoze. Najpogosteje se pojavi hkrati z zdravljenjem z zaviralci SGLT-2 ob okužbah, sladkorni bolezni tipa 1, opustitvi inzulinskega zdravljenja ter v primerih stradanja. Prispevek vključuje tudi prikaz serije primerov, ki so bili hospitalizirani na našem kliničnem oddelku zaradi diabetične ketoacidoze ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2, ob različni sočasni antidiabetični terapiji.
Izhodišča: Čeprav so srčne kateterizacije v primerjavi s kardiokirurškimi posegi manj invazivne, imajo manj zapletov, bolniki pa po njih hitreje okrevajo, te niso brez zapletov. Z raziskavo smo ...želeli ugotoviti značilnosti populacije, najpogostejše patologije, vrste kateterizacij, zaplete pri kateterizacijah v našem centru ter opredeliti morebitne dejavnike tveganja. Metode: Zbrali smo podatke o vseh pediatričnih srčnih kateterizacijah, opravljenih med junijem 2018 in avgustom 2021. Opredelili smo jih glede na vrsto kateterizacije (diagnostične in terapevtske), težo, starost, spol bolnikov in kompleksnost patologije. Zaplete smo ločili na lažje in težje ter z uporabo Pearsonovega testa hi-kvadrat in testa Mann-Whitney U ugotavljali njihovo povezanost s morebitnimi dejavniki tveganja. Rezultati: V tem obdobju je bilo opravljenih 191 srčnih kateterizacij (54 diagnostičnih in 137 terapevtskih) pri 175 otrocih, od tega pri 95 dečkih in 80 deklicah. Otroci so bili stari od nekaj ur do 18 let, tehtali so od 2,6 kg do 85,5 kg. Zabeležili smo 9 zapletov, od tega 5 težjih in 4 lažje. Z našo raziskavo nismo dokazali statistično pomembne povezave med dejavniki tveganja (telesna teža, spol, vrsta kateterizacije, starost, kompleksnost patologije) in pojavom zapletov. Zaključek: Največ kateterizacij je bilo opravljenih pri otrocih, starih med 1 letom in 10 let in tistih, ki so tehtali med 10 in 40 kg. Nekoliko več kateterizacij je bilo opravljenih pri dečkih. Najpogostejše so bile terapevtske kateterizacije. Pojavnost zapletov v našem centru je primerljiva z drugimi centri. Telesna teža, spol, starost otroka, vrsta kateterizacije in kompleksnost patologije v našem centru niso bili statistično značilno povezani s pojavom zapletov ob katerizaciji.
Uvod: Rekonstrukcija sprednje križne vezi kolena spada med uveljavljene metode zdravljenja po pretrganju sprednjega križnega ligamenta. Pomembno je oceniti celoten vpliv posega na zdravje ...posameznika, ki se lahko odraža v kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pacientov po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature na podlagi metodologije PRISMA. Vključene so bile raziskave iz obdobja od 2009 do 2019. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in COBISS. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav. Rezultati: Izmed 1.141 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 21 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da se lahko po rekonstrukciji sprednje križne vezi uporabljajo vprašalniki in lestvice, ki ocenjujejo dva vidika: kakovost življenja, povezano s kolenom, in kakovost življenja, povezano z zdravjem. V večini raziskav so poročali o dobri kakovosti življenja. Boljši rezultati se navajajo pri merjenju kakovosti življenja, povezani z zdravjem. Na rezultate in izide kakovosti življenja po posegu lahko vpliva več različnih dejavnikov. Diskusija in zaključek: Rekonstrukcija sprednje križne vezi lahko vpliva na kakovost življenja pacientov. Ugotovitve raziskav lahko koristijo na področju predoperativne zdravstvene vzgoje pacientov glede kratkoročnih in dolgoročnih izidov po posegu ter pri razvoju strategij izboljšanja pooperativne kakovosti življenja.
Izhodišča: Test QuantiFERON TB (QFT TB) je prvenstveno namenjen za odkrivanje latentne (LTBI) okužbe z bacili tuberkuloze (TB). Članek obsega retrospektivno analizo rezultatov testa QFT TB v ...Sloveniji med letoma 2008 in 2019, opozarja na vplive predanalitskih dejavnikov na rezultate testa ter govori o razlogih za nastanek nejasnih rezultatov in o občutljivosti testa pri bolnikih z aktivno obliko TB.
Metode: V obdobju 2008–2019 smo v Laboratoriju za mikobakterije Klinike Golnik s testom QFT TB testirali 29.352 vzorcev krvi bolnikov iz različnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Na rezultatih testa QFT TB smo izvedli retrospektivno analizo.
Rezultati: Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB se z leti postopno znižuje. V letu 2008 je znašal 20,8 %, v letu 2019 pa 10,7 %, kar pomeni, da je v zadnjih dvanajstih letih upadel za 48,6 %. Največjo težavo predstavljajo nejasni rezultati (letno povprečno 4,3 %), saj so za zdravnika nepovedni. Občutljivost testa QFT TB pri bolnikih z aktivno obliko TB je 82,9 %, kar je primerljivo s podatki iz tujine.
Zaključek: Pomembno je, da pri odvzemu in pošiljanju krvi dosledno sledimo navodilom, saj je test QFT TB zelo občutljiv na predanalitske dejavnike in klinično stanje preiskovancev. Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB z leti pospešeno upada, kar je povezano z napori za omejitev širjenja TB in upadom primerov aktivne TB v naši državi.
Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 ...na duševno zdravje v tej populaciji. Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov. Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah. Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
Background. Osteoporosis is a disease characterized by low bone mass and microarchitectural deterioration of bone tissue, leading to enhanced bone fragility and a consequent increase in fracture ...risk. In prevention and treatment of osteoporosis, the issue of main interest is prevention of fractures, especially prevention of the first fracture. In recent years, especially after the result of the randomised control trial of Women’s Health Initiative (WHI) was published in the literature, attitudes toward prevention and treatment of osteoporosis have been changed. Hormonal replacement therapy (HRT) use is no longer recommended as a first line treatment, but only a possibility for treatment perimenopausal and early-postmenopausal women with climacteric symptoms and increased risk for fracture, only when therapy benefits outweigh the risks. Today, independent risk factors are taken into account in treatment of osteoporosis, with or without BMD measurement, but including the 10-years risk probability (FRAX – fracture risk assessment tool). There are new possibilites for treatment including a Osteoprotegerin (OPG)/ Receptor Activator of Nuclear factor kappa B (RANK) / Receptor Activator of Nuclear factor kappa B ligand (RANKL) remodelation bone model. Conclusions. Treatment of osteoporosis is going to be a complex task including all fracture risk factors, polypragmazia which is very common in elderly patents, adherence problems, and last but not least, the economic aspects.
Pri več kot 85 % žensk med vaginalnim porodom pride do določene stopnje poškodbe presredka, pri čemer se obporodne poškodbe analnega sfinktra pojavljajo v povprečju pri 0,5–7 % vseh vaginalnih ...porodov. Kar 20–40 % primerov obporodnih poškodb analnega sfinktra je prikritih ali spregledanih, zato jih je izjemno pomembno prepoznati. Če odkrijemo poškodbo analnega sfinktra, jo je treba oskrbeti v operacijski dvorani. Pred kirurško oskrbo moramo zagotoviti ustrezno osvetlitev in analgezijo ter rano natančno pregledati. Anorektalno sluznico zašijemo s posameznimi ali kontinuiranimi šivi, notranji analni sfinkter pa s posameznimi ali t. i. šivi mattress. Pri poškodbah zunanjega analnega sfinktra, ki zajemajo celotno dolžino in debelino mišice, lahko uporabimo bodisi tehniko šivanja konec s koncem bodisi tehniko prekrivanja, pri delnih poškodbah pa tehniko konec s koncem. Na koncu zašijemo še mišice in kožo presredka. Perioperativno je treba uporabiti antibiotično zaščito in odvajala. Po obporodni poškodbi analnega sfinktra je potrebno bolnico spremljati. Prvi pregled naj bo 6 do 12 tednov po porodu. Najpogostejše posledice poškodb analnega sfinktra so bolečina v presredku, bolečine ob spolnih odnosih in druge težave v spolnosti ter analna inkontinenca, ki se pojavi v 15–61 % primerov. Potrebno je opraviti svetovanje glede načina poroda v naslednji nosečnosti, saj se ponovna poškodba analnega sfinktra pojavi v 4–8 %.
Prevalenci sladkorne bolezni in demence v zadnjih letih naraščata, bolezni pa si delita številne dejavnike tveganja, kot so hipertenzija, dislipidemija, čezmerna telesna teža, nezdrava prehrana in ...telesna neaktivnost. Pomanjkanje glikemičnega nadzora se povezuje z višjim tveganjem za kognitivni upad, mikrožilni in makrožilni zapleti sladkorne bolezni pa z višjim tveganjem za razvoj demence. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo oškodovane različne kognitivne domene. Posebej izrazite so težave na področju spomina in izvršilnih funkcij. Tovrstne težave lahko vplivajo na potek sladkorne bolezni, posameznikove možnosti uvida v lastno bolezen in sposobnosti sledenja režimu zdravljenja. Kognitivne motnje pri bolnikih s sladkorno boleznijo se povezujejo s slabšim znanjem in slabšo skrbjo za lastno bolezen, pogostejšimi napakami pri spremljanju krvne glukoze in odmerjanju inzulinskih injekcij, pogosteje zamujenimi zdravstvenimi pregledi in večjim številom epizod hipoglikemije ter srčnožilnih zapletov. Pomembno je, da pri bolnikih s sladkorno boleznijo prepoznamo kognitivne težave in jih upoštevamo pri načrtovanju zdravljenja; opredelitvi tarčnih vrednosti, edukaciji, izbiri farmakoloških in nefarmakoloških načinov zdravljenja ter nudenju podpore bolnikom in njihovim svojcem oziroma skrbnikom. Pomembni so individualni pristop, postopno uvajanje sprememb in čim bolj enostaven protokol zdravljenja (npr. uporaba zdravil s podaljšanim učinkom, uporaba razdelilcev zdravil), ki upoštevajo tudi socialno situacijo posameznika.
PDF
