Uvod: Bolečina v lumbalnem predelu predstavlja pogosto zdravstveno težavo med zdravstvenim osebjem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogosto se bolečine v križu pojavljajo pri zdravstvenem ...osebju, in sicer v povezavi z izbranimi dejavniki tveganja.
Metode: Raziskava temelji na neeksperimentalni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa o bolečini v križu, ki ga je izpolnilo 89 zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Jesenice in domu upokojencev na področju Gorenjske. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med skupinami smo uporabili test χ2 in enofaktorsko analizo variance.
Rezultati: Bolečina v križu se pri 40,4 % zdravstvenega osebja pojavlja večkrat na mesec, najpogosteje pri bolničarjih (p = 0,001) in zaposlenih na negovalnem oddelku (p = 0,006). Povprečno traja manj kot en teden (43,8 %). Dejavnik, ki je z njo najbolj povezan, je dvigovanje in prenašanje bremen (x = 4,5). Glede izobraževanj s področja bolečine v križu in pravilnega dvigovanja bremen obstajajo statistično značilne razlike med poklicnimi skupinami (p < 0,010).
Diskusija in zaključek: Z bolečino so najbolj povezani dejavniki, ki nastanejo zaradi neposrednega fizičnega dela s pacientom. Potrebna so nadaljnja raziskovanja na reprezentativnih vzorcih, treba bi bilo izvesti tudi izobraževanja za zaposlene in uvesti nove pripomočke, ki bi jih zdravstveno osebje uporabljalo pri svojem delu s pacientom.
V prispevku predstavljamo rezilientnost kot raziskovalni fenomen, ki se v literaturi pojavlja v povezavi z dobro življenjsko prilagodljivostjo in prožnostjo ljudi v različnih težkih, prelomnih ...življenjskih situacijah. V ospredje postavljamo preskok, ki so ga pionirske študije naredile v raziskovalni paradigmi, ko so namesto modela, usmerjenega v problem, prevzele model rezilientnosti, ki se tesno navezuje na sodobne principe vseživljenjskega učenja. Iz pregleda različne literature sintetiziramo glavna spoznanja, opredelimo ločnice štirih raziskovalnih valov in poudarimo sodobno pojmovanje rezilientnosti. To nam služi tudi kot podlaga za utemeljitev slovenskega termina »življenjska odpornost in prožnost«. Raziskave s področja rezilientnosti jasno zarisujejo smernice za preventivno ekosistemsko delovanje. V prispevku se omejujemo na kontekst vzgoje in izobraževanja, saj so možnosti za preventivno krepitev posameznika tesno povezane s formalnimi in neformalnimi oblikami učenja. V tem konceptualnem okviru poudarjamo ključne varovalne dejavnike in kompetence, ki za posameznika pomenijo zunanje in notranje vire moči za rezilienten odziv v življenjskih preizkušnjah. Prispevek strnemo z orisom značilnosti »rezilientne« osebe.
Introduction. The pandemic of obesity in adolescents is one of the challenges of public health.
Aim. The aim of this study was to examine the association of overweight with demographic, socioeconomic ...and lifestyle factors among Serbian adolescents.
Method. A cross-sectional study of 2139 adolescents aged 10 to 19 years was carried out. Data used in this study were from the 2006 Health Survey. In accordance with the international sex- and age-specific Body Mass Index cut-off points, all participants were classified as being normal weight or overweight, including obese. The association between the risk factors and overweight were examined using a multivariate logistic regression model.
Results. The study showed that 28.9% of boys and 17.0% of girls were overweight, while 14.5% of boys and 8.1% of girls were obese. Boys were more likely to be overweight/obese, compared with girls. Being younger (p< 0.01 for 14 to 15 years) and (p< 0.01, for 16 to 19 years), engaging in physical activities that last less than 7 hours a week, in such a manner that they breathe quickly and become sweaty, (p< 0.01) and skipping breakfast (p< 0.05) were risk factors significantly associated with overweight among adolescents. No significant association was found with wealth index.
Conclusion. These findings should be an integral part of further preventive interventions, especially oriented towards younger adolescents, who are physically inactive, have a habit of skipping breakfast and are boys.
Namen. Pandemija debelosti pri mladostnikih predstavlja enega večjih izzivov za javno zdravje.
Cilj. Cilj te raziskave je bil preveriti povezanost prekomerne telesne teže med srbskimi mladostniki z demografskimi in s socialno-ekonomskimi dejavniki ter z dejavniki, ki so povezani z načinom življenja.
Metoda. Narejena je bila presečna študija z 2.139 mladostniki, ki so bili stari od 10 do 19 let. Za podatke v tej študiji so bile uporabljene vrednosti iz Health Survey 2006. Glede na mednarodno sprejete vrednosti indeksa telesne mase, povezane z odgovarjajočim spolom in starostjo, so bili vsi udeleženci uvrščeni v skupine z normalno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Za ugotavljanje povezave med dejavniki tveganja in prekomerno telesno težo je bila uporabljena statistična metoda multivariantne logistične regresije.
Rezultati. Raziskava je pokazala, da je imelo 28,9% fantov in 17,0% deklet zvišano telesno težo, in sicer je bilo 14,5% fantov in 8,1% deklet debelih. V primerjavi z dekleti so bili fantje debelejši ali so imeli zvišano telesno težo. Za naslednje dejavnike tveganja smo ugotovili statistično pomembno povezavo s prekomerno telesno težo med mladostniki (starost 14-15 let (p<0,01) in 16-19 let (p<0,01)), ukvarjanje s telovadbo, ki povzroča hitro dihanje in potenje manj kot 7 ur dnevno(p< 0,01), ter vsakodnevno izogibanje zajtrku (p< 0,05). Na drugi strani ni statistično pomembne povezave med zvišano telesno težo/debelostjo in indeksom družinskega bogastva.
Zaključek. Ugotovitve naše študije bi lahko imele vpliv na preventivne ukrepe, ki bi bili posebej usmerjeni v mladostnike moškega spola, ki ne zajtrkujejo in se ne ukvarjajo z redno telesno aktivnostjo.
Uvod: Opravljena je bila analiza pojavljanja dejavnikov tveganja nezdravega načina prehranjevanja med odraslimi prebivalci Slovenije glede na biološke in sociodemografske spremenljivke.
Uvod. Med nosečnostjo kadi 15 % do 25 % žensk. Znanstveni dokazi kažejo, da izpostavljenost kajenju povzroča nižjo porodno težo. Cilj te študije je oceniti povezavo med kajenjem med nosečnostjo, ...socialnodemografskimi značilnostmi matere in nizko porodno težo. Metode. Podatki so bili pridobljeni iz 1572 vprašalnikov, ki so jih izpolnile vse ženske, ki so v obdobju od leta 2008 do leta 2010 rodile v učni bolnišnici za ginekologijo »S. Anna« v Torinu (Italija). Za oceno povezave med socialno-demografskimi značilnostmi in porodno težo je bila uporabljena multipla logistična analiza; sledil je postopni pristop z »vzvratnim izločanjem« in ocena ustreznosti modela s pomočjo Hosmer- Lemeshowega testa. Rezultati. Univariatna analiza je razkrila, da kajenje cigaret (17 %), nižja stopnja izobrazbe (13 %) in ženski spol dojenčka (13 %) predstavljajo dejavnik tveganja, saj povečujejo tveganje, da bo imel otrok nizko porodno težo. Analiza z logistično regresijo je pokazala, da sta gestacijska starost in kajenje matere statistično povezani spremenljivki. Zaključki. Rezultati potrjujejo, da se porodna teža povečuje sorazmerno z gestacijsko starostjo ter da kajenje matere in spol otroka (ženski) povečujeta tveganje za nižjo porodno težo ob rojstvu. Logistična regresija dokazuje, da povezava med kajenjem matere in nizko porodno težo pomeni povečano tveganje za celotno populacijo (RO = 2,85), tako za novorojenčke moškega (RO = 3,45) kot tudi ženskega spola (RO = 2,44)
Introduction. 15 to 25% of women smoke during pregnancy. Scientific evidence suggests that exposure to smoking causes decreased birth weight. The aim of this study was to assess the correlation ...between smoking during pregnancy, maternal sociodemographic characteristics, and low birth weight. Methods. Data were derived from 1572 questionnaires administered to each woman that gave birth at the Gynecology Teaching Hospital “S. Anna” in Turin (Italy) during the period from 2008 to 2010. Multiple logistic analysis was used to evaluate the association between socio-demographic characteristics and birth weight; the stepwise approach with a “backward elimination” procedure was followed, and the goodness of fit of the model was estimated using the Hosmer-Lemeshow test. Results. The univariate analysis revealed that smoking cigarettes (17%), having a lower educational level (13%), and female sex of the infant (13%) seem to be risk factors, as they increase the risk of having a low birth weight child. Logistic regression analysis showed that gestational age and maternal smoking are the statistically associated variables. Conclusions. The results confirmed that birth weight increases proportionally with the length of the gestational age and that maternal smoking and the child’s sex (female) increase the risk of having a lower birth weight. Logistic regression demonstrated that the association between maternal smoking and low birth weight shows an increased risk for the whole population (OR=2.85), for male (OR=3.45) and for female newborns (OR=2.44)
Uvod. Med nosečnostjo kadi 15 % do 25 % žensk. Znanstveni dokazi kažejo, da izpostavljenost kajenju povzroča nižjo porodno težo. Cilj te študije je oceniti povezavo med kajenjem med nosečnostjo, socialnodemografskimi značilnostmi matere in nizko porodno težo. Metode. Podatki so bili pridobljeni iz 1572 vprašalnikov, ki so jih izpolnile vse ženske, ki so v obdobju od leta 2008 do leta 2010 rodile v učni bolnišnici za ginekologijo »S. Anna« v Torinu (Italija). Za oceno povezave med socialno-demografskimi značilnostmi in porodno težo je bila uporabljena multipla logistična analiza; sledil je postopni pristop z »vzvratnim izločanjem« in ocena ustreznosti modela s pomočjo Hosmer- Lemeshowega testa. Rezultati. Univariatna analiza je razkrila, da kajenje cigaret (17 %), nižja stopnja izobrazbe (13 %) in ženski spol dojenčka (13 %) predstavljajo dejavnik tveganja, saj povečujejo tveganje, da bo imel otrok nizko porodno težo. Analiza z logistično regresijo je pokazala, da sta gestacijska starost in kajenje matere statistično povezani spremenljivki. Zaključki. Rezultati potrjujejo, da se porodna teža povečuje sorazmerno z gestacijsko starostjo ter da kajenje matere in spol otroka (ženski) povečujeta tveganje za nižjo porodno težo ob rojstvu. Logistična regresija dokazuje, da povezava med kajenjem matere in nizko porodno težo pomeni povečano tveganje za celotno populacijo (RO = 2,85), tako za novorojenčke moškega (RO = 3,45) kot tudi ženskega spola (RO = 2,44)