Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon ...predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.
V času kulture žarnih grobišč, zlasti v prehodnem obdobju v starejšo železno dobo se je na Gorenjskem izoblikovala posebna kulturna skupina, ki jo označuje vrsta njej lastnih značilnosti: 1 – ...naselbine v več nivojih z jedrom na vzpetini oz. naravno zavarovanem kraju in spodnjim naseljem v dolini/ kotlini (Kranj, Bled, Mengeš, Ljubljana), za katere menimo, da prestavljajo središča lokalnega značaja; 2 – žgan pokop tako v planih grobovih/grobiščih kot tudi v gomilah, pogosto s centralnimi grobnimi kamrami; 3 – grobovi so pretežno opremljeni s skromnimi pridatki, izjeme predstavljajo le nekateri grobovi z večjim številom keramičnih posod, ki tvorijo jedilno-pivske servise in nekateri bogatejši ženski grobovi, ki izstopajo po svojem nakitu. Moški grobovi so povečini skromno opremljeni, v starejšem halštatskem obdobju v njih praviloma ni orožja. Do sprememb v prilaganju orožja v grobove je prišlo v mlajšem obdobju, kar pa ni značilno le za Gorenjsko, temveč je veliko širši fenomen. Kljub očitnim podobnostim in stikom Gorenjske s sosednjimi kulturnimi skupinami, kot so skupina Breg/Frög na Koroškem in štajersko-panonska skupina, estenska in svetolucijska skupina ter dolenjska skupina, so razlike med njimi tako evidentne, da v samosvojost gorenjske ali gorenjsko-ljubljanske kulturne skupine v halštatskem obdobju ni za dvomiti.
notranjsko-kraška skupina se na osnovi vseh dosedanjih arheoloških raziskav, zlasti najnovejših (arheološka izkopavanja, lidarska snemanja s terenskimi preverjanji), kaže kot izredno kompleksno ...strukturirana socialna tvorba, kar zadeva tako značilnosti njene poselitve kot družbeno sfero. Svojo vlogo so zagotovo igrale geografska razgibanost prostora in naravne danosti za poselitev, kot so na eni strani notranjska polja in podolja s svojimi obrobji ter na drugi strani Kraška planota, kar je pogojevalo boljšo ali slabšo povezanost posameznih lokalnih skupnosti v okviru celotne kulturne skupine. novejše raziskave so pokazale, da so bile skupnosti teritorialno dobro organizirane in so svoj teritorij nadzorovale in varovale, kar najbolj jasno nakazujejo obrambne zapore na severnem kraškem robu. Glede na različnost v načinu pokopavanja ter na specifičnosti v nošnji/nakitu pridejo do izraza tudi druge fasete njene identitete, njene družbene strukturiranosti. Po samosvojem kulturnem izrazu se jasno razlikuje od sosednjih kulturnih skupin.
Novejše raziskave na območju svetolucijske halštatske kulturne skupine, poimenovane tudi kot posoška skupina, ki je poseljevala razen zgornjega Posočja tudi Bohinjski kot, Cerkljansko in zgornjo ...dolino Nadiže, so pokazale, da je bila poseljenost mnogo gostejša, kot je bilo znano pred tem, kar zadeva predvsem sredogorje Julijskih Alp. Glede na doslej odkrite drobne najdbe sklepamo na poselitev teh predelov v kasnem obdobju svetolucijske skupine. V obdobju, ozna- čenem kot stopnja Sv. Lucija IIa–b, je opazen tudi gospodarski vzpon naselbine na Mostu na Soči kot protourbanega središča celotne kulturne skupine, ki je bila po vsej verjetnosti teritorialno organizirana. Na osnovi doslej opravljenih analiz nekropole na Mostu na Soči pa so predstavljeni na eni strani kazalci vplivov in stikov svetolucijske skupine s sosednjimi in tudi zelo oddaljenimi kraji oz. kulturnimi skupnostmi, na drugi strani pa indikatorji družbene strukturiranosti in diferenciranosti. Pomemben nov element v okviru ritualno-religiozne sfere pa predstavljajo arheološka najdišča v nenavadnih naravnih okoljih, za katere se ponuja razlaga o svetih krajih, kjer so se odvijali posebne vrste zaobljubni obredi. Na koncu je postavljeno tudi vprašanje o pismenosti in etnični pripadnosti svetolucijske halštatske skupnosti.
The e-publication entitled Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi ('Available evidence for the topography of the Dolenjska, Posavje and Bela krajina regions in the ...Iron Age', only in Slovenian) presents over six hundred sites in the three regions of south-eastern Slovenia that date from this distant period of the past. It is a database that upgrades the first register of Slovene archaeological heritage (Arheološka najdišča Slovenije), published in 1975 by the Institute of Archaeology at the Slovenian Academy of Sciences and Arts. This register was created with the data then available in literature, while field surveys were only performed on select sites or areas. It was followed up by a project devoting to the archaeological topography of Slovenia (Arheološke topografije Slovenije), the main objective of which was to accurately map the already known sites, as well as to discover new ones. Of all the regions of Slovenia, only the updated topography of three regions was published, among them Bela krajina, which was an integral part of the Dolenjska community in the Early Iron Age.
Konec šestdesetih let minulega stoletja so bili na severnem obrobju Trbovelj pri gradnji stanovanjske soseske Volkova Loka naključno odkriti bronasti predmeti, ki jih je mogoče opredeliti kot manjši ...depo mešane sestave. Sestavljajo ga fragmentirani vrbovolistna sulična ost, meč tipa Arco in dva jezičastoročajna srpa ter odlomka konice srpa in rezila meča. Na podlagi tipološko-kronološke analize predmetov je depo uvrščen v horizont II slovenskih depojev oz. v stopnjo Ha A1.
Die Gegenstände aus den spätbronzezeitlichen Horten Orechov, Blagoveščenka und Nižnjaja Chortica wurden mittels der Optischen Emissionsspektrometrie mit induktiv gekoppeltem Plasma (ICP-OES) ...untersucht. Die chemische Analyse der Objekte aus den Horten Blagoveščenka und Nižnjaja Chortica zeigte, daβ sie aus reinem Kupfer und aus Kupfer-Zinn-Legierungen erstellt wurden; keine dieser Legierungen enthielt eine Bleizugabe. Das Fehlen von Blei ergab einerseits eine zusätzliche Bestätigung der chronologischen Einordnung dieser Stücke in die beginnende Spätbronzezeit, das heiβt Bronzezeitstufe D. Andererseits unterstützte der Nachweis von Bleianteilen in den Bronzelegierungen von vier Sicheln mit nicht abgeschlagenem Guβzapfen im Hort von Orechov dessen Einordnung in die fortgeschrittene Phase der späten Bronzezeit (HaA1–2). Les objets des dépôts d'Orechov, Blagoveščenka et Nižnjaja Chortica de l'âge du Bronze tardif ont été soumis à une spectrométrie d'émission optique à plasma inductif (ICP-OES). L'analyse chimique de ces objets révéla qu'ils étaient fabriqués en cuivre pur et en alliages de cuivre et d'étain. Aucun de ces alliages ne contenait de plomb ajouté. L'absence de plomb confirme l'insertion chronologique de ces objets au début du Bronze tardif, c'est-à-dire à la phase du Bronze D. Par contre, la présence de plomb dans les alliages de bronze de quatre faucilles, avec jet de coulée intact, du dépôt d'Orechov appuie une datation à la phase avancée du Bronze tardif (Ha A1–2). The inductively coupled plasma-atomic emission spectroscopy (ICP-AES) method was used for the analysis of selected Late Bronze Age objects from the hoards Orechov, Blagoveščenka and Nižnjaja Chortica. Chemical analysis of the objects from the hoards Blagoveščenka and Nižnjaja Chortica showed that they were made from pure copper and from copper-tin alloys, yet none contained lead. The absence of lead, on one hand, provided additional evidence for their chronological assignment to the early phase of the Late Bronze Age – Bronze Age D. On the other, the presence of leaded bronze alloys noted in four flange-hilted sickles from the hoard Orechov chemically supported the placement of this hoard in the later phase of the Late Bronze Age – HaA1/HaA2. Izbrani predmeti iz poznobronastodobnih depojskih najdb Orechov, Blagoveščenka in Nižnjaja Chortica so bili analizirani z metodo atomske emisijske spektroskopije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP–AES). Kemijske analize so pokazale, da so bili predmeti iz depojev Blagoveščenka in Nižnaja Chortica vliti iz čistega bakra in iz bakrove zlitine s kositrom, noben pa ni vseboval svinca. Odsotnost svinca po eni strani dodatno potrjuje kronološko uvrstitev teh dveh depojev kot starejših na začetek pozne bronaste dobe – v Bd D obdobje. Po drugi strani pa nameren dodatek svinca v zlitinah štirih jezičastoročajnih srpov iz depoja Orechov podpira kronološko uvrstitev tega depoja kot mlajšega v srednji del pozne bronaste dobe – v Ha A1/Ha A2 obdobje.
PDF
