V prispevku se poskuša pokazati, da v govorih terskega narečja posamezni nepričakovani oksitonirani primeri tipa ziˈma ap B in C v slovenščini niso osamljeni, ampak jih je mogoče prepoznati celo v ...drugih, od terskega narečja tudi arealno oddaljenih govorih, in da ne predstavljajo arhaizmov, ki bi kazali, da akcentski umik na prednaglasno dolžino *zim > *zīmȁ > *zíːma ne bi bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ampak da te oksitoneze odražajo jezikovno dogajanje iz časa po splošnoslovenskem akcentskem umiku na prednaglasno dolžino *zīmȁ > *zíːma, ki je zajelo precej širše slovensko jezikovno območje od terskega.
Prispevek obravnava narečna imena zdravilnih rastlin v Prekmurju, pokrajini na skrajnem SV Slovenije ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Narečni fitonimi so predstavljeni z jezikoslovnega ...(etimološki, besedotvorni) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Skozi rastlinska poimenovanja se namreč odkriva narava jezikovnega delovanja in vzvodi terminologizacije, v njih pa je ohranjena tudi bogata slovenska (jezikovna) kulturna dediščina.
Članak analizira dijalektalna imena ljekovitog bilja u Prekmurju, regiji na krajnjem sjeveroistočnom dijelu Slovenije uz granicu s Austrijom, Mađarskom i Hrvatskom. Dijalektalni nazivi za fitonime predstavljeni su iz jezične (etimološke, tvorbene riječi) i kulturne (etnološke, simboličke) perspektive. Imena su biljaka važna jer otkrivaju prirodu jezičnih procesa i njihove terminologizacije. Dijalektalni nazivi fitonima služe za očuvanje bogate slovenske (jezične) kulturne baštine.
The article focuses on dialectal names of medicinal plants in Prekmurje, a region in the extreme north-eastern part of Slovenia along the border with Austria, Hungary, and Croatia. Dialectal phytonyms are presented from a linguistic (etymological, word-formational) and cultural (ethnological, symbolic) perspectives. Plant names are important as they reveal the nature of both linguistic processes and their terminologization. They also serve to preserve the rich Slovenian (linguistic) cultural heritage.
Prispevek obravnava glasovne spremembe v krajevnem govoru Komna, ki so se dogajale od zapisa za SLA (1954) in zapisa za OLA (1986) do danes. Poleg njih so predstavljene še meje arealov nekaterih ...odrazov za dolge samoglasnike.
V prispevku je obravnavano narečno besedje iz različnih pomenskih polj (‘človeško telo’, ‘sorodstvo’, ‘(kmečka) hiša’), ki je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas, in sicer glede na njegovo ...prevzetost oz. neprevzetost. Izsledki kažejo, katero izbrano besedje je po narečjih bolj enotno in katero je bolj raznoliko, katero vsebuje več oz. manj prevzetih leksemov in zakaj.
Prispevek obravnava problematiko znotrajslovanskih jezikovnih stikov. Proučevanje vplivov, povezav, izposoje na meji več jezikovnih sistemov omogoča razumevanje vzajemnega prepletanja posameznih ...jezikov. Zapletenost leksikalnih raziskav na stiku več jezikov je prikazana na primeru besed pac, pacuk in pacię, ki so izpričane na poljsko‑vzhodnoslovanskem obmejnem območju.
V prispevku so prikazana hišna imena v dveh krajih slovenske Istre – na Šaredu1 , ki je bil do konca 19. stoletja skoraj neposeljen (popis iz leta 1869 beleži le 32 prebivalcev), in na Pomjanu, kjer ...je zgodovina naseljevanja veliko starejša. Tu so lastna zemljepisna imena številčnejša in bogatejša. Medtem ko smo na Šaredu zapisali večinoma hišna imena, ki razkrivajo poreklo prebivalcev, na primer pri Glemčanih, pri Doljanih, pri Rakitljanih ipd., smo na Pomjanu slišali raznovrstnejša poimenovanja, na primer pri Gunjaču, pri Malnarci, pri Vikiču, pri Kapitanu, pri Šolčoki idr.
HYPOTHESEN ZUR HERKUNFTSDEUTUNG EINIGER MUNDARTLICHER WÖRTER NORDWESTLIVLANDSZusammenfassungIm Beitrag werden einige bisher nicht etymologisierte bzw. weniger etymologisierte Wörter betrachtet, die ...in einem der Kontaktareale zwischen den baltischen und ostseefinnischen Sprachen – in Nordwestlivland – fixiert sind und deren Wurzeln zumindest hypothetisch im Estnischen zu suchen wären.kors EH I 629 in Salis ‘ein überdachter Raum über dem Ofenmund (vorzugsweise am Riegenofen) zum Abfangen von Feuerfunken’, zu dessen Herkunft (mit ?) die Bemerkung von J. Endzelīns hinzugefugt wurde: zu kurs? (ME II 325 kurs 1) die Heizstelle in der Küche .. 2) ein Ofen voll Holz .. 3) das Heizmaterial.. 4) das Feuerherd, das Feuer .. Zu kurt). Die Herkunft von kors ist allem Anschein nach nicht in Bezug auf kurs zu suchen, da in den livischcn Mundarten bei Wörtern baltischer Herkunft, also auch Wörtern mit dieser Wurzel- kurt, kurēties, kurināt, kuriķis u. a. – der Lautwechsel u > o nicht zu beobachten ist (er kommt wohl ziemlich oft in entlehnten Wörtern vor, z.B. kanika – konika – kunika ‘dicke Brotscheibe, ein Stück Brot’, porga – purga ‘ein Fischfanggerät zum Erschrecken von Fischen’, konna – kunna ‘Wiesenfrosch’ u. a.). Am glaubwürdigsten erscheint, dass dem Wort kors das im Wied. 346 verzeichnete esta, kori ‘Vertiefung vor der Ofenmündung’ zugrunde liegt, das der Entlehnung phonetisch und mit einzelnen Modifikationen auch semantisch entspricht.ķīzika(s) 1. ‘Eingeweide der Tiere’; 2. ‘eine Reihe von Gegenständen’; aufgezeichnet in einer der Mundarten Nordwestlivlands – in Jeri; im ME/EH nicht verzeichnet. Es könnte vermutlich einen Bezug auf die im Wied. 438 s. v. kǖzik aufgeführte sekundäre Bedeutung ‘wie ein Bandwurm gestalteter Theil im Eingeweide des Kalbes’ (?) haben, die mit transformierter Semantik in die Entlehnermundart übernommen ist (wie ein Bandwurm gestalteter Teil im Eingeweide des Kalbes → Eingeweide des Tieres). Die weitere Bedeutung ‘eine Kette (von Gegenständen)’ könnte sich aufgrund der Ähnlichkeit (aus der Kette von Därmen) bereits in der Entlehnermundart selbst entwickelt haben.loīcka, loīcaks, loīcika ‘großer, langer, ungewandter, auch hässlicher Mensch’, aufgezeichnet in den livischen Mundarten Nordwestlivlands – in Limbaži, Vainiži, Vecate. Die Wörter sind auch im EH I 758 fixiert: loīcaks=loīcka 1 Lemsal; loīcika=loīcka 1 Alt–Ottenhof ; loīcka 1) eine große (und schmächtige) ungewandte weibliche Person Alt–Ottenhof, Lemsal; 2) eine schlecht gebundene Sense Alt–Ottenhof (ohne Angabe zur Herkunft des Wortes). Den Wörtern könnte estn. loikam ‘langer, magerer, schwerfälliger Mensch’ zugrunde liegen, das in Mundarten als ob mit dem Formans –c- umgewandelt ist (nach Analogie mit solchen Wörtern wie sloncka, ploncka, lęncka, žancka u. a.m.) sowie durch Kontaminierung mit weiteren Wörtern ähnlicher Bedeutung (z.B. loīzaks < loīcka + lamzaks). Hierzu gehören eigentlich auch die Ableitungen loīckāties ‘sich herumtreiben’ und loīckumis ‘laufend (zuweilen wankend, schwankend); hüpfend’.
PDF
