Prvi del prispevka obravnava osnovna teoretična in terminološka izhodišča izseljenstva, med drugim teorije migracij in teoretični oris nekaterih pojmov, vezanih na migracije. V drugem delu se ...osredotoča na prikaz ključnih ugotovitev empirične raziskave med 687 učenci in dijaki devetih slovenskih šol, ki kažejo poznavanje terminologije izseljenstva med mladimi.
V članku je predstavljena inovativna različica pristopa obrnjenega učenja, ki temelji na intenzivni uporabi geomedijev pri poučevanju geografije in geoinformatike. Študentje ocenjujejo kakovost ...kartiranja na podlagi ISO standarda. Rezultati kažejo, da so posamezniki bistveno boljši v primerjavi s skupinami pri tistih nalogah, ki zahtevajo kritično presojo, poglobljeno razumevanje snovi in kreativno razmišljanje. Skupine so uspešnejše pri ugotavljanju unikatnih razlik, kjer prihaja do izraza sinergijski efekt kot posledica sodelovalnega učenja.
V Sloveniji se migracije obravnavajo v skoraj vseh geografskih učbenikih za različne stopnje izobraževanja. V učbenikih za osnovno šolo od šestega do devetega razreda učenci pridobivajo znanje o ...migracijah po induktivni poti. Zahtevnost obravnave in količina informacij se s starostno stopnjo stopnjujeta. V gimnazijskem programu je učna pot pridobivanja znanja o migracijah deduktivna. Največ pozornosti je migracijam namenjeno v učbenikih obče geografije. V učbenikih za negimnazijske programe se migracije obravnavajo v manjši meri, pristopi pa niso enotni.
Prispevek obravnava nekatera najpomembnejša vprašanja razvoja didaktike geografije ob 90-letnici Oddelka za geografijo na Univerzi v Ljubljani in izobraževanja učiteljev geografije, ki je na ustanovi ...med najbolj uravnoteženimi. V zadnjem času narašča zanimanje za raziskovanje na tem področju, obravnavamo pa tudi večne dileme, kot je uveljavljanje predmeta v šolskem kurikulu in naloge, ki jih ima katedra oziroma geografija kot šolski predmet v mednarodni, še zlasti v Evropski skupnosti.
Zavest o potrebi po strokovnem izobraževanju učiteljev geografije iz didaktike geografije v lastnem, slovenskem jeziku, je stara okrog sto let in ima bolj ali manj nepretrgano kontinuiteto do danes. ...Avtor ugotavlja, da se mora teoretična in aplikativna didaktika danes še bolj nasloniti na raziskovalno delo in na najboljše tuje dosežke ter s tem hitreje slediti trendom, ki so uspešni drugod.