O delu Družbe in o njenih knjigah za leto 1894: F. Lampe, Zgodbe svetega pisma, I. del; A. M. Slomšek, Krščansko devíštvo; F. Dular, Umna živinoreja; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline v podobi in ...besedi, 3. snopič; Slovenske večernice, 48. zv.; Koledar za leto 1895
O njenih knjigah za leto 1895: F. Lampe, Zgodbe svetega pisma; J. Pajek, Sveti Jožef; M. Cilenšek, Naše škodljive živali, IV.; J. Stritar, Pod lipo; Koledar za leto 1896 (ocenjuje Žalskega = F. ...Zbašnik povest Kdor ne uboga, ga tepe nadloga)
Pospeševanje je konstitutivni del moderne družbe, ki ga družboslovci opažajo že od devetnajstega stoletja. V prispevku se pri holistični opredelitvi pospeševanja opiram na teoretski model Hartmuta ...Rose, ki razlikuje med analitično ločenimi, a vzajemno povezanimi dimenzijami pospeševanja. Med njimi je tehnološko pospeševanje, pri katerem sta na področju komuniciranja k njemu najočitneje prispevala telegraf in digitalizacija. Med najaktualnejše tehnologije s potencialom za velik družbeni vpliv lahko štejemo tudi algoritme. Njihove značilnosti v digitalnem kapitalizmu so (1) netransparentnost, (2) avtomatizacija, (3) podatkovljenje in (4) instrumentalna racionalizacija. Posledice teh značilnosti so večplastne, med njimi pa je tudi nadaljnja krepitev pospeševanja zaradi avtomatizacije. V nadaljevanju je obravnavan odnos med novinarstvom in časom, ki je neločljivo povezan z novinarskim delom. Potreba po takojšnjosti, naglici in aktualnosti ni le del novinarske prakse, temveč spada med temeljne ideološke kamne novinarske profesije. To ima posledice za normativno poslanstvo novinarstva, na katero bodo vplivali tudi algoritmi. Podana sta dva spekulativna scenarija: pesimistični, z dodatnim pospeševanjem novinarskega dela in množičnim odpuščanjem, kjer bi bili algoritmi zamenjava za novinarje, ter optimistični, kjer bi algoritmi lahko prevzeli najbolj rutinizirane oblike dela in dopolnjevali delo novinarjev, kar bi zaradi upočasnjevanja prispevalo k zviševanju kakovosti novinarstva.
Članek obravnava idejo harmonične družbe, ki tvori jedro aktualnih družbenih ideologij v L. R. Kitajski. V ta namen jo osvetli iz treh zornih kotov, namreč skozi analizo uradnih državnih, klasičnih ...in modernih konfucijanskih interpretacij koncepta harmonije (he 和, hexie 和諧). Avtorica ugotovi, da uradna interpretacija teoretikov L.R. Kitajske večinoma sloni na Xunzijevi (torej legalistično – avtokratski) nadgradnji tega koncepta, medtem ko sledijo tajvanski moderni konfucijanci v svojih interpretacijah predvsem mencijanski, na idejah človečnosti in enakovrednosti temelječi, idejni liniji klasičnega konfucijanstva.