Družbena struktura se spreminja. Industrijska družba je hierarhična piramida z ločenimi družbenimi razredi in določenimi zakonitostmi omejene vertikalne socialne mobilnosti. Družbeni status je ...razmeroma stabilen in se večinoma s staršev prenaša na otroke. Informacijska družba, družba znanja, družba sprememb in družba rizika, je vrtinec srkajočih in izločevalnih (centripetalnih in centrifugalnih) družbenih sil. Vsak družbeni status je začasen od najvišjih v srčiki družbe do najnižjih. Glavni proizvodni dejavnik pospešene ekonomije informacijske družbe je znanje. Obnavljanje kompetenc daje podlago za ohranjanje socialnega položaja v družbeni spirali in, nasprotno, zaostajanje v znanju in osebnem razvoju izvrže človeka na rob družbe. Pot nazaj na pomembnejše položaje gre prek izobraževanja. Države imajo zelo različne šolske sisteme. Nekateri izgubljajo legitimnost, ker ne usposabljajo mladine za nov način dela in preživetja, ovirajo jih pri razvoju za novo družbo najbolj imanentnih lastnosti osebe, kot so: inovativnost, samostojnost, sposobnost odločanja, ustvarjalnost. Če mlade šolski sistem prehitro izloči, to je, preden so končali štiriletno srednjo šolo, so prepuščeni cesti in kriminalu. Industrija masovno izloča fizične delavce, funkcionalno nepismeni se nabirajo na robu družbe v »servisnem proletariatu« in so odvisni od pomoči socialne države. Nacionalni bruto dohodek narašča, sistemi distribucije tega bogastva ostajajo pri starih formulah in poglabljajo prepad med revnimi in bogatimi. Informacijska družba daje veliko novih možnosti za ljudi, a tudi nove odgovornosti. Delo se humanizira, ker se bolj zanaša na "možgane kot na mišice".
In closed social systems the social position of an individual is determined by the social position of the family into which he or she was born, whereas in open social systems mobility from one social ...class to another is possible. This paper concerns the relationship between the class position an individual actually occupies and the class into which he or she was born. First the concept of social class is described and different types of social mobility are presented. Than the research methodology is described and the results are presented and discussed. At the end of the paper certain comparisons to other European countries are made.
V zaprtih družbenih sistemih je družbeni položaj posameznika določen s položajem družine že ob človekovem rojstvu. V odprtih družbah pa prihaja do vertikalne in horizontalne družbene mobilnosti, katera je predstavljena v prispevku. V Sloveniji je v času tranzicije mnogo ljudi, zaposlenih v industriji izgubilo službo, po drugi strani pa so se mnogi zaposlili v storitvenih dejavnostih. Stopnja družbene mobilnosti je bila zato zelo velika. V prispevku predstavljamo družbene razrede, različne vrste družbene mobilnosti ter raziskavo družbenih razredov v Sloveniji. Na koncu rezultate primerjamo tudi s stanjem v Evropi.
PDF
