Na fotografiji je širša družina sogovornice. Z leve v prvi vrsti stoji sogovorničina sestrična Angelca iz Ljubljane (roj. 27. decembra 1931), zraven nje sedi njena mama Marija Oberman, sogovorničina ...teta po mamini strani, poročena v Vidošiče; kasneje so domačijo prodali in se preselili v Ljubljano. Tretja sedi Terezija Repovž (roj. 1887 – 25. april 1964), sogovorničina stara mama po mamini strani. Ob njej sedi njena hči Terezija Gršič, poročena v Metliko. V naročju drži sina Jožeta Gršiča, zadnja v prvi vrsti je Micka Vraničar, sogovorničina teta po očetovi strani. V drugi vrsti stojijo Lojze Črnugelj z Grabrovca, sogovorničin stric po očetovi strani, Regina Črnugelj (14. februar 1925 – 26. september 2002), sogovorničina mama, njen mož Anton Črnugelj (7. marec 1928 – 12. september 1990), v naročju drži svojo hčer Marijo Črnugelj (roj. 1956, por. Nemanič), Anton Črnugelj, sogovorničin stari oče po očetovi strani, v naročju drži sogovorničino sestro Jožico Črnugelj (roj. 1955, por. Bah), svojo vnukinjo.Fotografijo je prispevala Marija Nemanič z Rakovca.
Družina Šimonovih leto po poroki Jožeta in Pavline, Slavkinih staršev. (spredaj stari starši, zadaj starši) Skrajno levo sestra Pavla, ki je bila pridna šivilja in je skrbela, da je družina bila ...vedno lepo oblečena. Njena obleka in skrajno desna sta v resnici sinje modre barve, sestri Marija in Olga pa nosita v resnici rdeči obleki.
Na fotografiji je družina Črnugelj leta 1978. Z leve: gospa Mizeret iz Gorice, Jože Črnugelj (roj. 1960), Marija Črnugelj (roj. 1956), Anton Črnugelj (roj. 1928), nagnjen naprej je Anton Črnugelj ...(roj. 1968), Regina Črnugelj (roj. 1925), Rezka Črnugelj (roj. 1957) in gospa, ki je pripeljala gospo Mizeret. Fotografirani so pred sosesko zidanico na Božakovem, v kateri so takrat stanovali, saj so svojo hišo tedaj prenavljali.Fotografijo je prispevala Marija Nemanič z Rakovca.
Fotografirano v Hotični (Občina Hrpelje Kozina). Slavkin stric Toni posvoji otroka svojega brata. Tonijev brat je odšel v Trst, vzel s sabo samo ženo, sina Karla je pustil bratu Toniju v Hotični. Ko ...se je Karlo zečel ženiti v Hotični s Pavlo Fajčevo, mu Toni ni pustil ženitve in je Karlo zbežal v Avstralijo, ker je zasovražil najsibo očeta, ki ga je zapustil, kot tudi strica Tonija, ki mu ni pustil ženitve s Paulo. Nikoli se ni javljal domov in trdil je, da nima nikogar od družine več. Imel je šest sinov v Avstraliji, ki so obiskali kasneje tudi dom v Sloveniji. Zapuščeni brkinski domovi Dobro jutro, dober dan, res žalostno na svetu je biti sam. Spomladi vse okrog žvrgoli, se veseli, frliin s čivkanjem se jutranji zrak napolni. V temnem kotu pa sam porušen dom stoji, se ruši, trohni, zaraščen med robido, zasenčen z drevjem in vejami, prepletenimi med sabo. Samo kamni štrlijo vseh velikosti, po tleh raztrešeni, ki žalosno samijo. Se mi zdi, da le med sabo govorijo, se kregajo, tožijo in žalostno umirajo. Vsak, ki mimo gre, v grublo se ozre, oh, kako žalostno je, da dom uničen je. Dom veselja, sreče, žalostni, vse v zemljo se izgubiin vse pozabljeno mrtvo obleži. Zapisano 15.8.2008
Poroka med Jožetom in Pavlino je bila seveda, kot je bilo za takratne čase v Brkinih navadno, poprej domenjena med starši. Tone, Slavkine mame brat, ju je spravil skupaj na plesu in plesala sta cel ...večer. Bila je narejena pogodba, sledila je ohcet. Nevesta je pripeljala balo, omare, posteljo, rjuhe, obleke, materi podarila obvezen kolač, očetu obvezno vino. Balo so pripeljali z voli iz Prelož, od koder je mati prihajala, na Mrše. Ko je ženin, torej Slavkin oče, prišel po mater na Prelože, je moral domačim fantom plačati v lirah “odškodnino” za odpeljano nevesto. Na ta način je Pavlin oče, Slavkin nono, “rešil” Pavlino, da ni odšla v Ameriko. Pavlina je bila na poroki oblečena v bledo kremno obleko. Poročila sta se 26. junija 1930, fotografija je narejena v osemdesetih. Na fotografiji: Marija, Mirko, Lučano, Slavka, Ladko, oče, mati, Bruna, Vinko, Mirka, Stojan, Majda, Dora, Dušan, Majda, Vili, Zora, Adam, Izidor, Jakob z vnukom Bojanom, Lilijana, Mojca, Barbara.
V prispevku predpostavljamo, da je vedoželjnost usmerjevalna sila človekovega (samo)razvoja, ki v njem razvija tiste osebnostne lastnosti, sposobnosti, vrednote, stališča, interese ipd., ki poleg ...vplivov ožjega in širšega socialnega okolja odločujoče vplivajo na posameznikovo izobraževalno aktivnost in njegov vseživljenjski osebnostni razvoj. V drugem delu prispevka prikazujemo rezultate raziskave, v kateri smo na osnovi kvalitativne analize odgovorov poskušali ugotoviti, kako vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice, ki poučujejo v prvi triadi (9-letne) osnovne šole, pojmujejo vedoželjnost in ali se pojmovanja vedoželjnosti vzgojiteljic razlikujejo od pojmovanja vedoželjnosti razrednih učiteljic.
Svet Evropske unije in parlament v Bruslju sta novembra 2006 sprejela Resolucijo o vseživljenjskem izobraževanju do leta 2013. Na Resolucijo, ki poudarja pomen vseživljenjskega izobraževanja v družbi ...naglih sprememb, bomo morali biti pozorni tudi v naši družbi pri uvajanju vseživljenjskega izobraževanja na individualni in institucionalni ravni ter na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Zaradi hitrega razvoja in velikih sprememb se moramo učiti mnogo hitreje, po načrtovani poti in naravnano k jasnim ciljem. Izobraževalni proces se seli iz formalnih institucij v človekov intimni svet in se odziva na najzasebnejše vzgibe, prav zaradi tega pa na pomenu dobiva neformalno izobraževanje, ki ubira bolj spontane poti, vraščene v življenje, potrebe in druge spremembe.
PDF
