Zaradi zastarevanja znanja podjetja od zaposlenih zahtevajo nenehno izobraževanje, praktično celotno delovno obdobje. Vseživljenjsko učenje je nujno potrebno, vendar se postavlja vprašanje, ali so ...ponudniki pripravljeni na primerno obliko izvajanja tega izobraževanja, ki bi bila učečemu se odraslemu laže dostopna. V prispevku so podani predlogi za vzpostavitev pridobivanja visokošolske ali univerzitetne tehnične izobrazbe za odraslo učečo se populacijo, ki je hkrati polno zaposlena, z možnostjo uskladitve delovnih, študijskih in družinskih obveznosti.
Uvod: Spolno vedenje je pogosto povezano z določenim zdravstvenim tveganjem, kar vključuje nizko spolno ozaveščenost, značilno za spolno vedenje mladih brez izkušenj. Namen raziskave je bil ugotoviti ...odnos učencev do spolnega vedenja ter vlogo staršev in spolne vzgoje pri zavedanju učencev o posledicah tveganega spolnega vedenja. Metode: Izvedena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja, s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 144 učencev ene izmed osnovnih šol na Gorenjskem, septembra 2013. Za analizo podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, Mann Whitneyjev U-test, Kruskall – Wallisov test ter linearna večkratna regresijska analiza. Rezultati: Trditev »Kadar imam težave, mi družina nudi oporo« ima statistično značilen vpliv na pozitivno oblikovanje mnenj o spolnem vedenju (β = 0,259, p = 0,002). Ugotovili smo statistično pomemben vpliv zavedanja anketirancev o posledicah tveganega spolnega vedenja in proučevanih spremenljivk, kot sta »Spolna vzgoja pomaga pri razumevanju telesnih in čustvenih sprememb, ki jih prinaša puberteta (β = 0,089,p < 0,001)« in »Pri prvem spolnem odnosu moram paziti, da sem zaščiten/-a« (β = 0,066, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Anketirani učenci so dovzetni za ustvarjanje boljšega spolnega vedenja takrat, ko jim podporo - pogosto kot prvi vir - nudi družina. Spolna vzgoja predstavlja preventivo pred tveganim spolnim vedenjem. Gre za proces, v katerem posameznik pridobi informacije in oblikuje stališče / prepričanja o spolnosti, spolni identiteti, odnosih in intimnosti.
Uvod: Ugotavljanje potreb svojcev je pristop skrbi, usmerjene k družini, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev pri doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe ...svojcev pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi nezgodne poškodbe glave.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pridobitev podatkov je bil uporabljen delno strukturiran intervju s svojci hospitaliziranih pacientov v začetku zdravljenja ter pred odpustom iz bolnišnice. V raziskavo je bilo vključenih deset svojcev pacientov, ki so utrpeli nezgodno poškodbo glave. Podatki so bili analizirani s pomočjo vsebinske analize.Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se v času hospitalizacije spreminjajo. Kot glavni so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Obe sta prisotni v obdobju celotne hospitalizacije, kljub temu pa pride do manjših sprememb v dejavnikih, ki ju opredeljujejo. Na začetku hospitalizacije je prisotna še potreba po soočenju, ki se izraža skozi različne faze, kot so šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost in strah. Ob zaključku hospitalizacije pa se izrazita še potreba po (ne)gotovosti in potreba po napredku.Diskusija in zaključek: Ugotovljene so bile najpomembnejše potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave. Glede na ugotovitve bi bilo za optimalno zadovoljevanje potreb treba opolnomočiti zdravstveno osebje predvsem na področju zgodnje prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanja svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege.
Abstrakt: Predkladaná teoretická štúdia sa zameriava na možnosti realizácie STEM (science, technology, engineering, and mathematics) aktivít v neformálnom vzdelávaní, konkrétne v školských kluboch ...detí (SR) a školskej družine (školní družina – ČR). V príspevku sa zameriavame na spôsob realizácie a hodnotenia STEM aktivít v poškolských zariadeniach a programoch (afterschool clubs, out of school clubs, afterschool program), ktoré sa realizujú v zahraničí, ako aj na vplyv týchto aktivít na samotného žiaka (jeho prospech, správanie, socializáciu a pod.). Priestor, v ktorom vidíme uplatnenie týchto aktivít v našom (slovenskom a českom) prostredí, je v rámci viacerých režimových činností, t.j. v odpočinkových, záujmových 1 a pohybovo-rekreačných činnostiach, konkrétne však v prírodovedno-environmentálnej tematickej oblasti výchovy (zájmové činnosti přírodovědně-ekologické) a pracovno-technickej tematickej oblasti výchovy (zájmové činnosti pracovně-technické) zaraďovaných do spomenutých činností. V týchto zariadeniach vidíme rozšírené možnosti (priestorové aj časové) pri realizácii STEM aktivít v porovnaní s klasickým vyučovaním, kde je pedagóg obmedzený predovšetkým triednohodinovým systémom.
Kľúčové slová: hodnotenie, poškolské programy, STEM aktivity, školní družina, školský klub detí.
U radu se analizira novi legislativni okvir uređenja kazališne politike i kazališne djelatnosti u Republici Hrvatskoj, te su predstavljene novine i najbitniji elementi osnivanja, statusa, ustrojstva, ...upravljanja i financiranja kazališta, kao i novo uređenje radno-pravnog položaja kazališnih umjetnika i drugih kazališnih radnika u kazalištima, posebice javnim kazalištima. Rad ima za cilj ukazati na nedostatke u novoj kazališnoj regulativi koji se mogu reflektirati i na kazališnu poslovnu praksu, kao i naznačiti pravce moguće izmjene i dopune sada važećih rješenja kojima bi se doprinijelo jasnoći i cjelovitosti pravnog normiranja kazališne djelatnosti, pravnoj sigurnosti i jasnom pružanju optimalnih mogućnosti za realizaciju kazališnih umjetničkih projekata. Posebice su detektirani potrebni pomaci u regulaciji sastava i ovlaštenja kazališnih vijeća, koja se ponovno implementiraju u Zakonu o kazalištima iz 2023. kao spona između osnivača i samog kazališta, s takvim upravljačkim funkcijama koje i dalje omogućavaju politički utjecaj na kadrovsku politiku, upravljanje i djelovanje kazališta, ne samo u poslovnom nego indirektno i na umjetničkom planu.
The paper analyzes the new legislative framework regulating theater policy and theater activities in the Republic of Croatia, and presents the novelties and the most important elements of the establishment, status, organization, management and financing of theaters, as well as the new regulation of the labor-legal position of theater artists and other theater workers in theaters, especially public theaters. The aim of the paper is to point out the shortcomings in the new theater regulations that can be reflected in the theater business practice, as well as to indicate the directions of possible changes and additions to the currently valid solutions that would contribute to the clarity and completeness of the legal regulation of theater activity, legal certainty and the clear provision of optimal possibilities for the realization of theatrical art projects. In particular, necessary changes were detected in the regulation of the composition and powers of theater councils, which are re-implemented in the Act on Theaters from 2023 as a link between the founder and the theater itself, with such management functions that continue to enable political influence on the personnel policy, management and operation of the theater, not only in business, but also indirectly in the artistic field.
Prispevek obravnava odnos do družine - ene od pomenskih kategorij, ki smo jih odkrili pri raziskavi jezikovno-kulturnega stereotipa Slovenca na podlagi anketnih podatkov. V raziskavi smo uporabili ...metodologijo jezikovne podobe sveta, mdr. stereotipa. Gradivo smo razdelili na skupine: 1) vrsta odnosa; 2) ustvarjanje družine, njeni člani in velikost; 3) drugo. Model, ki se je izoblikoval skozi raziskavo, potrjuje tako pozitivno kot negativno vrednotenje slovenske družine z vidika lastne perspektive, z vidika tuje (poljske) perspektive pa v glavnem pozitivno in uravnoteženo (distancirano) vrednotenje. Za avtostereotipno dojemanje je značilna velika samokritika. Slovenci pri svoji oceni omenjajo tako bližnje, tesne odnose (o katerih pričajo opredelitve, ki kažejo močno navezanost na družino in tradicijo) kot tudi oddaljene (ki - po besedah anketirancev - mdr. izvirajo iz pogostih ločitev oz. prekinitev stikov ali sporov glede zapuščine).
Prispevek pretresa morebitne povezave med družino Khisl ter kulturnim in glasbenim okoljem Padove z ozirom na elemente, ki jih zasledimo v treh zbirkah, ki so bile natisnjene v kratkem časovnem ...obdobju treh let (1586–1589), in sicer Filippa de Duca, Angela Barbata in Ludovica Balbija, ter so vse povezane s Padovo.
U radu se razmatra vrsta i ovlasti klijentele
knezova Krčkih. Pobliže, predmet istraživanja je
obitel kućna
u Vinodolskom zakonu, koju se poistovjećuje s
institucijom
familia
(
familiaritas
). Na ...vrhu hijerarhijske
strukture klijentele knezova bila je
obitel
kućna
, a niže su spadali službenici i sluge. Pripadnost jednoj od tih grupa
nije isključivala mogućnost pripadnosti drugoj (službenik, npr. potknežin,
mogao je biti pripadnik družine). Iznose se zapažanja vezana uz službenike, a
posebno o potknežinu, kapetanu i potkapetanu te strukturi kneževskoga dvora.
Struktura potonjega podsjeća na kraljevski dvor. Na kneževskom dvoru
hijerarhijskim redom postojali su dvornik, kaštelan, peharnik i konobar.
Razmatranja se povezuju s organizacijom vlasti knezova Krčkih na njihovim
posjedima te se ukazuje na neke osobitosti u Vinodolu.
The Counts of Krk (Frankapan)
probably originated from the island of Krk, from where their territorial
expansion started. They acquired their earliest possessions, Vinodol and Modruš,
in the first half of the 13th century. By the 15th
century, they had accumulated considerable possessions in Croatia and Slavonia.
Thus, they had to appoint officials through whom they could govern and
effectively obtain revenues. This paper deals with their clientele in Vinodol. At
the top of the hierarchy among the Counts’ clientele was the retinue (
familia
/
familiares
), followed by officials (
officiales
) and servants (
servitores
).
Being a member of one of these groups did not exclude belonging to another,
i.e. it was possible for a viscount (
vicecomes
)
to be part of the Counts’ retinue. However, there was no reason for every
official (even a viscount) to be part of the retinue. At the time of the
Vinodol Law (1288), the highest official in all of Vinodol was the
dvornik
(
magister curiae
). Later on, he was replaced by a number of
viscounts, who became the highest-ranking officials in the Counts’ apparatus. The
number of viscounts varied in the sources through the centuries and it seems
that it corresponded to the number of Counts who had the Vinodol County in their
possession. The family division of all possessions (among them Vinodol) in 1449
resulted in a new organizational structure and the number of viscounts probably
corresponded to the number of Counts who had divided the county among
themselves. In the 15th century, as the sources show, there were
also a captain (
capitaneus
) and a vice-captain,
the former apparently having the same status as a viscount. The Counts had
their own courts, organized on the similar model as the courts of the Hungarian
kings. The first in the hierarchy among their courtiers was the
dvornik
(
magister curiae
), followed by the castellan (
castellanus
), the cupbearers (
dapifer
),
and the cellarers (Cr.
konobar
, Lat.
cellerarius
). This was probably done in
effort to make an impression on others and to compete with the magnates of the
kingdom. All Counts of Krk had a similar structure of officials on their estates
in the Kvarner littoral.
Uvod: Pri obravnavi posameznikov, odvisnih od prepovedanih drog, je pomemben odnos med posameznikom in medicinsko sestro. Namen raziskave je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri spremembi ...življenjskega sloga posameznika, odvisnega od prepovedanih drog.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni metodologiji, uporabljen je bil delno strukturirani intervju. Vzorec je bil namenski (n = 8), vključeni so bili štirje posamezniki, v preteklosti odvisni od prepovedanih drog, in štiri medicinske sestre, zaposlene na področju odvisnosti. Podatki so bil obdelani po metodi analize vsebine. Zanesljivost izvedene raziskave temelji na sledljivosti ugotovitev in doslednosti oziroma transparentnosti analize empiričnega gradiva.
Rezultati: Posamezniki vlogo medicinske sestre prepoznavajo v neobsojajoči podpori, ki jim jo nudijo v pogostih stikih. Medicinske sestre jim zagotavljajo varno okolje, v katerem jim lahko zaupajo svoja intimna doživljanja. Zaupen medosebni odnos nastaja postopoma, osnovan je na nesebičnem sprejemanju posameznika, zaupanju in empatiji. Za učinkovito spodbujanje sprememb posameznikovega življenjskega sloga medicinske sestre potrebujejo nova znanja na področju svetovanja in motiviranja.
Diskusija in zaključek: Sodelujoči v raziskavi rešitev vidijo predvsem v bližini medicinske sestre, saj jim je le-ta v podporo in igra vlogo svetovalke. Po mnenju v raziskavi sodelujočih medicinskih sester, medicinske sestre, zaposlene na področju odvisnosti, pričakujejo več usmerjanega delovanja na področju življenjskega sloga. Zaradi slabše raziskanosti obravnavanega problema v našem prostoru bi bila na tem področju koristna opredelitev koristnih in potrebnih aktivnosti zaposlenih v zdravstveni negi.
PDF
