Na 16 koliščih na Ljubljanskem barju v Sloveniji je bilo med leti 1995 in 2021 z arheološkimi izkopavanji zbranih več kot 8.800 vzorcev z vodo napojenega arheološkega lesa. Večina vzorcev je bilo ...odvzetih iz pilotov, zabitih v zemljo, na katerih so bila zgrajena bivališča. Približno 20 % vzorcev je bilo iz lesa hrasta (Quercus sp.) in jesena (Fraxinus sp.), z več kot 45 branikami, ki jih je bilo mogoče vključiti v dendrokronološke analize in sestaviti kronologije širin branik za večino najdišč. Datiranje z uporabo dendrokronologije, radiokarbonskega datiranja in metode wiggle matching ter telekonekcije z nemško-švicarsko referenčno kronologijo so omogočili na leto natančno absolutno datiranje hrasta v časovnem okviru 3771–3330 pr. Kr. (kronologija BAR-3330), medtem ko so bili natančni radiokarbonski datumi pridobljeni za kronologije, ki pokrivajo obdobji 3285–3109 ± 14 kal. pr. Kr. (SG-VO) in 2659–2417 ± 18 kal. pr. Kr. (ZA-QUSP1). Potencial kronologij jesena, zlasti tistih iz 3. tisočletja pr. Kr., kjer ta vrsta prevladuje, še ni bil v celoti izkoriščen.
Predstavljeni so rezultati zooarheološke in tafonomske analize ostankov velikih sesalcev iz jame Stenašca/Grotta dell’Edera) na Tržaškem Krasu. Najstarejše človekove sledi so datirane v ...mezolitik (sovterjen). Ljudje so se namreč v jami občasno zadrževali že v predborealu, intenzivneje pa so jo začeli obiskovati v borealu in v začetku atlantika. Zadnja faza prisotnosti mezolitskih skupin je časovno umeščena v kastelnovjen. Označujejo jo ostanki domačih in lovnih živali, pri čemer večji del kosti izkazuje sledi neposredne izpostavljenosti vremenskim pojavom. To bi lahko pričalo o razmeroma počasnem odlaganju omenjene plasti, ki je povzročilo nastanek palimpsesta, vendar bi dokončna razjasnitev problematike terjala več geoarheoloških podatkov. Za skupek živalskih ostankov iz neolitskih in eneolitskih plasti je značilna očitna prevlada kosti in zob drobnice, pa tudi postopna rast števila najdb domačega prašiča in goveda. Na podlagi prisotnosti posameznih kosti ovčjih in/ali kozjih zarodkov je mogoče sklepati na naraven pogin teh živali. Slednje kliče k previdnosti pri oceni starostnih profilov domestikatov z najdišč, ki so bila uporabljana kot staje.
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del ...bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
V članku so predstavljeni rezultati arheobotaničnih raziskav s kolišč Strojanova voda in Maharski prekop. Gre za eneolitski kolišči iz okvirno sredine 4. tisočletja pr. n. št. z jugovzhodnega dela ...Ljubljanskega barja. Metodološka pristopa arheobotaničnih raziskav na koliščih se precej razlikujeta. Na Strojanovi vodi je vzorčenje potekalo leta 2012 z odvzemom stratigrafskih stolpcev sedimenta ter pripravo in pregledovanjem arheobotaničnih vzorcev z nežno metodo mokrega sejanja manjših količin sedimenta v laboratoriju. Maharski prekop je bil vzorčen leta 2005 s površinskim odvzemom večjih količin sedimenta iz kulturne plasti in pripravo vzorcev z grobo metodo spiranja na terenu ter pregledovanjem posušenih frakcij s sit. Rezultati obeh raziskav ponudijo nekaj skupnih zaključkov o prehranskih navadah eneolitskih koliščarjev. Nabirali so užitne rastlinske dele v naravi, predvsem gozdne sadeže in oreške, gojili so enozrno in dvozrno pšenico, ječmen, grah, mak in lan, morda tudi oljno ogrščico. Na Strojanovi vodi izstopajo številni strti ostanki semen/ plodov rdečega drena, sicer rastline z neužitnimi plodovi, namembnost tega še raziskujemo. Rastlinski ostanki so nam v pomoč tudi pri rekonstrukciji okoljskih razmer v neposredni bližini kolišč.
Ljubljana i Cetina Forenbaher, Stašo
Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu,
12/2018, Letnik:
35, Številka:
-
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
Ovaj rad nudi nov sintetički pregled lončarskih stilova trećega tisućljeća prije Krista na prostoru istočnoga Jadrana, temeljen na 146 nalazišta s objavljenom karakterističnom lončarijom. Odmičući se ...od tradicionalnih koncepata arheoloških kultura i razdoblja, najprije se nastoji jasno definirati ljubljansko-jadranski i cetinski lončarski stil. Potom se kritički preispituje građa koja je dosad bila korištena za datiranje tih stilova: stratigrafski podaci iz višeslojnih nalazišta i
asocijacije karakteristične lončarije s metalnim nalazima. Slijedi prvi
pokušaj približnoga datiranja spomenutih stilova putem raspoloživih radiokarbonskih datuma. U zaključku rada, ljubljansko-jadranski i cetinski stil smještaju se na temelju svega iznesenog u svoj širi prostorni i vremenski kontekst.
This contribution provides a new synthetic overview of the eastern Adriatic pottery styles of the third millennium BC, based on 146 sites from which characteristic pottery has been published. Parting with the traditional concepts of archaeological cultures and periods, it first seeks clear definitions of Ljubljana-Adriatic and Cetina pottery styles.
It follows with a critical reexamination of the evidence that, up to the present, has been used for the dating of those styles: stratigraphic
information from stratified sites and the association of characteristic
pottery with objects made of metal. This is followed by a pioneering attempt to date the same styles by using the available radiocarbon dates. In conclusion, Ljubljana-Adriatic and Cetina styles are placed in
their wider spatial and temporal context.
V prispevku predstavljamo sledove eneolitske poselitve in najdbe, ki jih je leta 1956 pri izkopavanju gomile iz srednje bronaste dobe na območju Podgraškove domačije v Brezju pod Brinjevo goro odkril ...Stanko Pahič. Gre za keramične fragmente in kamnita orodja. Lončenino lahko večinoma opredelimo v lasinjsko kulturo zgodnjega eneolitika oz. bakrene dobe.
Glačano kameno oruđe vrlo je važna vrsta pokretnoga arheološkog materijala s prapovijesnih lokaliteta. U fundusu Arheološkoga muzeja u Zagrebu čuva se oko 220 neobjavljenih predmeta te vrste s ...područja sjeverozapadne Hrvatske. U ovome radu ti će predmeti biti tipološki, kronološki i prostorno analizirani, s ciljem proširenja spoznaja o razdobljima neolitika i eneolitika na spomenutome području. Iako su nalazi u muzej stizali odvojeno i bez podataka o kontekstu pronalaska, i
to početkom 20. stoljeća, njegova brojnost i tipološka raznolikost svjedoče o intenzivnom naseljavanju toga prostora u spomenutim razdobljima. Nalazi potječu sa 71 lokacije, a podijeljeni su u osam tipoloških cjelina koje su zatim kronološki određene. Prema tipološkim obilježjima i usporedbama s drugim, dobro datiranim nalazima, dio analiziranih nalaza pripisan je neolitičkima starčevačkoj, linearnotrakastoj i sopotskoj kulturi ili bakrenodobnima lasinjskoj, retzgajarskoj i vučedolskoj kulturi, s napomenom da prema nekim obilježjima dio nalaza može biti datiran u brončano te rano željezno doba. Osim tipološke analize glačanih kamenih izrađevina, cilj ovog rada
jest i utvrđivanje arheološke topografije proučavanoga prostora te izrada plana za buduće terenske preglede i arheološka istraživanja.
Polished stone tools are a highly important kind of movable archaeological material from prehistoric sites. The Archaeological Museum in Zagreb keeps about 220 unpublished finds of this kind from the
territory of northwestern Croatia. This paper brings the typological, chronological and spatial analysis of these finds, with the aim of expanding knowledge on the Neolithic and Copper Age periods on the discussed territory. Although the material made its way to the Museum on
different occasions at the beginning of the 20th century, with no data on the context of discovery, the number of finds and their typological diversity testify to the intensive settling of the area in the aforementioned periods. The material originated from 71 locations and was divided into eight typological groups that were then chronologically
defined. Based on the typological characteristics and comparisons to other, well-dated finds, some of these finds were ascribed to the Neolithic Starčevo, Linear Pottery and Sopot, the Copper Age Lasinja, Retz-Gajary and Vučedol cultures, noting that some of the traits indicate a part of the material could be dated to the Bronze and the Early Iron Age. In addition to the typological analysis of polished stone tools, the aim was to establish the archaeological topography of the studied area and to create a plan for future field surveys and archaeological research.
U članku se obrađuju rezultati iskopavanja koja su 2009. – 2010. provedena na eneolitičkom naselju Lastvine u Benkovcu kod Zadra. Na temelju tipoloških i stilskih karakteristika keramičke građe, koja ...čini najbrojniju skupinu arheoloških nalaza, nalazište je sa sigurnošću moguće pripisati ranomu eneolitiku i povezati s više istodobnih pećinskih nalazišta na širem području istočnog Jadrana i zaleđa čiju najvažniju karakteristiku čini kanelirana keramika. Međutim, za razliku od njih, Lastvine su prvo nalazište na otvorenom, a istodobno i prvo jednoslojno naselje s tom keramičkom vrstom. Osim toga, stanovite razlike postoje i u tehnici izvođenja toga ukrasa.
Approximately 200 meters to the southeast of the village of Garbina in the immediate vicinity of Porec, Croatia, the existence of a heretofore unknown cave was confirmed as a result of trial ...archaeological explorations in September and October of 2013. Eight probes yielded fragments from the early and late modern era, the period of antiquity, the Bronze Age, as well as Eneolithic and Neolithic pottery, flint utensils, and the remains of human and animal bones, seashells and snails. This paper is based on a typological study of the most characteristic fragments of prehistoric pottery. Publication Abstract
V prispevku je predstavljen keramični predmet ovalne oblike iz hiše z območja zgodnjeeneolitske naselbine Zgornje Radvanje (Podravje). Hiša pripada delu naselbine, ki je bil glede na datiranje z ...radioaktivnim ogljikom (z metodo 14C AMS, akceleratorsko masno spektroskopijo) najverjetneje naseljen največ 146 let (s 95,4-odstotno stopnjo zaupanja) v času okoli 4300 pr. n. št. Na podlagi oblike keramičnega predmeta, sledov ožganosti in zoglenelih organskih ostankov na površini domnevamo, da so ga uporabljali kot svetilko. Hipotezo smo testirali z infrardečo spektroskopijo (ATR IR), masno spektrometrijo (MS) in eksperimentom, izvedenim s pomočjo replike. Rezultati rentgenske fluorescenčne spektrometrije (XRF) pa nakazujejo, da je bil predmet najverjetneje narejen iz lokalne gline. Na istem najdišču je bil najden še en odlomek verjetno enakega predmeta. Delno primerljive najdbe so znane z nekaterih neolitskih, eneolitskih in bronastodobnih najdišč v osrednji in jugovzhodni Evropi.
PDF
