Ferdo Pažur is a classical philologist, translator and writer from Varaždin. He attended the Varaždin Gymnasium and graduated in 1862 as the best student in the class. He worked at the same ...institution as a trainee teacher. He was teaching different subjects; Latin, Croatian, German and Geography. He continued his education at the University of Vienna where he was among the best students of classical philology. After returning to his homeland he worked at the Varaždin, Požega and Osijek high schools. Due to his alcohol addiction he became mentally ill. He lived by translating, writing and giving instructions. He spent his last days in almshouse (hospice) in Varaždin where he died. He was buried in the Varaždin cemetery. Ferdo Pažur left an abundant opus composed of translations and original works. There are more than thirty titles of Pažur’s translations. He mostly translated works of classical Greek and Roman authors which were used in schools. That brought him popularity abroad. Pažur wrote four original works which testify to the writer’s deep knowledge of the Croatian language and his love for the Croatian written word. Although forgotten, thanks to his rich work Ferdo Pažur occupies a significant place among Varaždin translators and linguists.
Bilješka o filologiji Šimić, Krešimir
Anafora,
01/2020, Letnik:
7, Številka:
2
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
The article analyzes the controversy between Ulrich von Wilamowitz-Mollendorff and Friedrich Nietzsche, which began after the publication of Nietzsche’s first book Die Geburt der Tragödie aus dem ...Geiste der Musik (1872), followed by the controversy between Walter Jackson Bate and Paul de Man on the occasion of the publication of Bate’s article The Crisis in English Studies (Harvard Magazine 85, 1982). With the help of the two polemics, the author outlines the basic guidelines in the nineteenth-century and twentieth-century understanding of philology. Finally, the article brings the author’s own view of philology from the point of view of Christian tradition, that is, the evangelical statement: καὶ ὁ λόγος σὰρξ ξγένετο (John 1,14).
My esteemed colleague and friend, academician Marko Samardžija, F.C.A., died on Tuesday, 19 February 2019, in Zaprešić. He was born in Vođinci. He was one of the leading authorities on the history of ...the Croatian standard language, and when it comes to modern history of the 20th andthe 21st century, we can safely say that his expertise was unparalleled. Among the fifteen books that he wrote, one of the best is Croatian language and spelling: from unification to the end of Croatian Banovina (1918-1941), published by Školska knjiga in 2012. It contains all significant insights regarding the developments of the Croatian language during the period of the first Yugoslavia, which, albeit linguistic and philological by nature, still have their cultural and political value. My written paper is, therefore, a review, an attempt to excerpt and submit the most relevant thoughts from Samardžija’s book.
Klasični filolog Veselin Čajkanović (1881–1946) je bil ena od žrtev sodišča narodne časti na beograjski univerzi. Po diplomi leta 1903 je študiral v Leipzigu in Münchnu (1903–1907), kjer je ...doktoriral pri Krumbacherju; kasneje je bil profesor latinščine v Beogradu, član srbske Kraljeve akademije znanosti in večkratni dekan Filozofske fakultete. V očeh komunistov je grešil trikrat — bil je intelektualec, raziskovalno se je posvečal religiji in mitologiji, med okupacijo pa je imel vpliven položaj. Na podlagi potvorjenih in izmišljenih obtožb so ga leta 1945 odpustili z univerze ter mu vzeli državljanske pravice.Leta 1946 je umrl.
Kazimierz Kumaniecki (1905–1977), profesor na varšavski univerzi, je odločilno vplival na oblikovanje klasičnofilološke skupnosti v obdobju Poljske kot ljudske republike; ob prizadevanju za krepitev ...njenih struktur v smislu akademskega profila in kvalitete je s svojim delovanjem hkrati skrbel za njeno povezanost. Svoj čut za poslanstvo je črpal iz dveh virov, iz lastne konspirativne izkušnje v Informacijsko-propagandnem biroju glavnega štaba Domovinske vojske (Armia Krajowa) med drugo svetovno vojno ter iz izročila klasičnofilološke skupnosti v Galiciji za časa poljske razdeljenosti, ko je študij starega veka služil tudi kot orodje pri zavzemanju za Poljsko kot del Evrope. Študija vsebuje gradivo iz arhivov tajne policije.
Redko posejani intelektualci, ki so ostali v Litvi po priključitvi Sovjetski zvezi, so si za oživitev klasične filologije prizadevali v surovih okoliščinah povojnega terorja, ko je bilo treba povsod ...dokazovati prednosti sovjetskega sistema. Zapisniki Oddelka za klasično filologijo, shranjeni v arhivu vilenske univerze, pričajo o univerzitetnem življenju v tem obdobju ter razkrivajo svojsko zvrst sovjetske druge sofistike, ko ni povedanemu verjel nihče, še najmanj tisti, ki je stvar povedal. Oddelek je kljub temu ostal pomembno kulturno žarišče prizadevanj za evropsko razsežnost litovske kulture.
Johannes Irmscher (1920–2000), predvojni član NSDAP, je več desetletij veljal za najpomembnejšega vzhodnonemškega poznavalca klasične filologije, patristike in bizantinistike. Od leta 1958 dalje je ...deloval tudi v spregi s komunistično Državno varnostjo (Stasi). Dokumenti pričajo o njegovem ovajanju kolegov; o tem, kako je znal usmerjati zanimanje Državne varnosti proti ustanovam in krogom, povezanim z antiko; ter o tem, kako je dal mednarodni sloves klasične filologije in svoj lastni sloves na razpolago Ministrstvu za državno varnost (MfS). Študija temelji na raziskovalnem projektu pri Akademiji znanosti NDR ter je nastala v skladu s pravili Urada državnega pooblaščenca za dokumente Ministrstva za državno varnost (BstU).
Jan Patočka (1907–1977) je bil češki filozof in akademik, ki je zaradi svoje vloge predstavnika v skupini Karta 77 postal junak in mučenec disidentskega gibanja. Članek analizira obstoječe podatke o ...Patočki, o razmerah v filozofiji in klasični filologiji od štiridesetih do sedemdesetih ter o Karti 77. Posebej pozorno se posveča vprašanju, kako in zakaj se je Patočka, ki se je v odnosu do politike vse življenje držal ob strani, slednjič odločil sprejeti vidno vlogo v disidentskem gibanju, ki je nato pripeljala do njegove smrti marca 1977.
PDF
