Dragi in spoštovani kolegici dr. Eriki Mihevc-Gabrovec ob visokem življenjskem jubileju. - V tem zapisu bi rad zabeležil nekaj spominov na svoja srečanja z jubilantko, še posebej na četrt stoletja, ...ki sem ga preživel kot njen najožji sodelavec. Z veseljem se spominjam časov, ko sva prevzela predstojništvo klasičnega seminarja (oziroma Oddelka za klasično filologijo, kot se uradno imenuje) in ga nato dve desetletji složno krmarila med čermi in ujmami, ki so se večkrat zgrinjale nadenj, pri čemer se nama je pozneje kot tretji kolega pridružil še Primož Simoniti.
24. oktobra 2009 sta Oddelek za klasično filologijo in Društvo za antične in humanistične študije obeležila 30-letnico smrti akademika in dolgoletnega profesorja Filozofske fakultete dr. Milana ...Grošlja (1902–1979) z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Kamniku, zdaj Hotelu Malograjski dvor.
I. URADNE ZADEVE Tudi v tem mandatu je društvo nadaljevalo z akcijo pridobivanja novih članov, tako da je članstvo naraslo. Pri tem so bili zlasti dejavni člani študentske sekcije.
Izida pričujoče knjige smo lahko veseli iz več razlogov. Prevod Kennedyjeve Klasične retorike, ki je nastala v sodelovanju Založbe ZRC SAZU in DAHŠ, je prva knjiga v novi zbirki Agora, v kateri bodo ...izhajala izvirna slovenska dela s področja antičnih in humanističnih študij ter prevodi tujih del. Tako smo ob zbirki Iz antičnega sveta, ki jo je izdajala Založba Obzorja, v njej pa so izhajali prevodi antičnih del, dobili še eno zbirko, v kateri bomo lahko poleg dela tujih strokovnjakov spremljali tudi strokovne in znanstvene dosežke slovenske filologije.
Z Anico Jalen sva bili osem let sošolki na ljubljanski klasični gimnaziji. Bila je skromna, resna, do vseh ljubezniva deklica. Ne bi navajala posameznih profesorjev. Splošna klima na tej zahtevni ...šoli je bila ugodna za razvoj Aničinih intelektualnih sposobnosti in za oblikovanje njenih značajskih potez. Med nama so se stkale tesnejše vezi predvsem v višjih razredih.
Dr. Erika Mihevc-Gabrovec, zaslužna profesorica na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje petinsedemdesetletnico. Bogata pedagoška in znanstvena dejavnost ...slavljenke bi zahtevala več strani, kakor so nam odmerjene na tem mestu, zato se bo pričujoči prispevek ustavil samo na nekaterih križiščih njene dolgoletne poti.
Ob koncu leta 2001 je praznoval svoj petinšestdeseti rojstni dan dr. Primož Simoniti, eden sodelavcev naše revije, redni profesor latinskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v ...Ljubljani. Naš jubilant v svojem duhovitem slogu rad pove, da seje rodil »na dan nedolžnih otročičev«, in sicer na Golniku, kjer je bil oče zdravnik, a se je kmalu preselil v Slovenj Gradec.
U ovom članku naglasak je na odnosima i kontroverzama koje se javljaju u raspravi o odnosima povijesti i književnosti. Problematiziramo pristup s pozicije teorije književnosti i zato je naglasak na ...pitanju povijesti kao discipline, kako se na nju gleda s pozicije teorije. Potom se postavlja pitanje historicizma i mjesta priče u povijesnom prikazu, odnosno uporabe narativa u povijesnim pristupima. O historicizmu se raspravlja iz dijakronijske perspektive, odnosno predstavljanjem njemačkog historicizma. Pristupi iz perspektive teorije otkrivaju nam znatna postignuća na tom području, zahvaljujući radu novih historicista koji obično dolaze iz filoloških disciplina, odnosno s područja filološki utemeljene interpretacije. U raspravi se uvijek misli na način na koji je problem povijesnosti uokviren i definiran u odnosu na problematiziranje područja povijesti književnosti. Najprije ćemo predstaviti problem povijesti kao narativnog žanra, a zatim slijedi rasprava o tom žanru kao samostalnoj epistemologiji. U završnom dijelu članka gore navedeni problemi i otvorena pitanja smješteni su unutar episteme aktualnog hegemonističkog poretka u humanističkim znanostima. Na samom kraju članka nudimo moguće uvođenje
kontekstualnog pristupa u različite modele povijesti književnosti koji predstavlja polazište za komparativne mogućnosti u tom području i sagledavanje komparativne povijesti u drugačijem svjetlu od onoga što je bio slučaj s vrlo strogim uvažavanje “disciplinarnih granica” koje su postavili tradicionalni filolozi u jugoistočnoj Europi.
Jeseni 2002 je založba Kres na tržišče poslala četrti del Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slovarja pod uredniško taktirko Mateja Hriberška. Tako je to zahtevno podjetje skoraj desetletje po ...izidu prvega zvezka stopilo v drugo polovico. Seveda ni smiselno obnavljati celotne zdaj že precej dolge in silno zamotane zgodovine slovarja in njegovega nastajanja, a morda kaže ob četrtem zvezku, ki prinaša gesla od L do Perf, vendarle še enkrat omeniti, da gre pri Wiesthalerjevem slovarju za enega kronskih podvigov slovenskega slovaropisja, kar se da razbrati že iz preprostega dejstva, da se lahko njegova četrta knjiga s svojimi sedemsto štirimi stranmi kar sama po obsegu mirno kosa z večino na Slovenskem izdanih dvojezičnih slovarjev.
PDF
