Prispevek se osredotoča na novoveške bratovščine, ki so delovale pri samostanih klaris na Kranjskem do njihove ukinitve pod Jožefom II. in so bile doslej v strokovni literaturi obravnavane ...predvsem z zgodovinskega vidika. Z bratovščinama v Ljubljani (1702) in Mekinjah (1717–1718) so klarise na Kranjskem spodbudile češčenje Jezusovega in Marijinega Srca, škofjeloške bratovščine (1717, 1725–1726, 1775–1776) pa so pospeševale v deželi že vkoreninjene pobožnosti do Marijinega brez- madežnega spočetja, sv. Jožefa (sv. Družine) in Imena Jezusovega. Umetnostna dediščina klariških bratovščin je razmeroma skromna, povezana z usodo posameznih samostanov po njihovi ukinitvi, in tudi po kakovosti posebej ne izstopa, zanimiva pa je po ikonografiji z bogato simboliko srca. Zaradi narave ohranjenega gradiva ima prispevek različne vsebinske poudarke in težišča.
Na podlagi dokumentov iz novo odprtih arhivov v Vatikanu avtor predstavlja ozadje organiziranega pritiska in nazadnje izsiljenega odstopa zadnjega slovenskega škofa v Julijski krajini, Frančiška ...Borgie Sedeja. Dokumentacija osvetljuje ozadje dogajanja pri katerem so ključno vlogo igrali »višji interesi Cerkve« (»per causa di supremi interessi della Chiesa«), ki so nazadnje botrovali izsiljenemu odstopu (odstavitvi) goriškega nadškofa. Ob tem je jasno razvidna vloga papeževega posebnega odposlanca, apostolskega vizitatorja, škofa Luce Pasetta, ki je v Julijsko krajino prvič prišel decembra 1930 in za državnega tajnika, kardinala Pacellija pripravil izjemno natančno in izčrpno vizitacijsko poročilo o položaju Cerkve v Julijski krajini in še posebej o položaju slovenske in hrvaške duhovščine ter še posebej nadškofu Sedeju. V tem poročilu, ki ga avtor tudi predstavlja v članku, je razvidno vizitatorjevo dojemanje položaja, njegov odnos do nadškofa Sedeja in do tržaškega škofa Fogarja, poročilo pa je očitno imelo v Vatikanu tudi dolgoročne učinke na predstave o delovanju slovenske in hrvaške duhovščine v Julijski krajini. Ob drugem prihodu vizitatorja v Julijsko krajino, oktobra 1931, je vizitator s pooblastili Pija XI. od nadškofa Sedeja zahteval in izsilil odstop.
V prispevku so obravnavane slike in grafike rodovnikov rodbin Herberstein in Dietrichstein, ki so nastale v 17. in 19. stoletju. Vizualizacije genealogij so postavljene v kontekst sočasnih ...zgodovinskih del, ki so bila publicirana po naročilu obravnavanih plemiških rodbin, pri čemer je poudarjena njihova reprezentativna vloga. Analizirane so upodobitve grbov, portretov, simbolič- nih figur in predmetov, vedut in historičnih prizorov, ki dopolnjujejo rodovna debla, veliko pozornosti je posvečene tudi napisom na slikah in grafikah. Prispevek prinaša nove ugotovitve o historiografih, ki so po naročilu plemstva publicirali genealoška dela in snovali likovne upodobitve genealoškega vedenja, zlasti o cesarskem historiografu Dominiku Frančišku Kalinu. V prispevku sta prvič objavljeni Kalinovi genealogiji velikega forma- ta, ki ju je v letih 1672 in 1675 naslikal po naročilu uspe- šnega dvorjana Gundakarja grofa Dietrichsteina.
V prispevku sta analizirana družinska portreta Ignaca Marije grofa Attemsa (Ljubljana, 15. avgust 1652 – Graz, 13. december 1732) s sinovi in Marije Regine grofice Wurmbrand, poročene Attems (Graz, ...3. junij 1659 – Brežice, 24. april 1715) s hčerko in sinovoma, ki sta bila v oljni tehniki naslikana za veliko dvorano gradu Brežice (nem. Rann). Od leta 2010 sta hranjena v Dvorcu Eggenberg Deželnega muzeja Joanneum. Naslikal ju je Frančišek Karel Remb (Radovljica, 14. oktober 1674 – Dunaj, 23. september 1718), ki je sebe upodobil v celopostavni figuri v fresko tehniki na reprezentativnem mestu sredi dvorane, in sicer kot edino osebo iz sedanjosti. Ignac Marija, ki se je arhivsko izpričano udejstvoval kot arhitekt pri gradnji in prezidavah svojih bivališč, je na portretu predstavljen kot arhitekt-ustvarjalec in kot arhitekt-začetnik nove štajerske družine. Pretehtana inscenacija historiziranih portretov, s katerima sta želela ponosna starša za večnost ohraniti podobo umetnostno darežljive in ambiciozne družine, ki prosperira v miru in ljubezni, se nam v povezavi s slikarjevim avtoportretom kaže kot izjemna. Čeprav lahko pokažemo na številne mogoče vzore, so ti slikarju in naročniku služili le kot inspiracija za edinstveno umetniško celoto.
Prispevek obravnava baročne orgle v cerkvi Marijinega imena v Rušah, ki so ene najveličastnejših in ene najbolje arhivsko dokumentiranih iz tega obdobja na Slovenskem. Pogodbo za izdelavoglasbila je ...5. maja 1750 s podpisom in pečatom avtoriziral celjski orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. Dokončane so bile leta 1753. Orgelsko ohišje in ograja empore sta delo mariborskega mizarja Franza Leeba, ornamentalni in figuralni repertorij, prav tako končan leta 1753, pa delo kiparske delavnice Jožefa Strauba. Poslikane in pozlačene, torejpovsem izgotovljene, so bile leta 1755. V'príspevku so predstavljeni nedavno najdeni arhivski viri, pogodba in cerkveni računi, ki potrjujejo nekatere dosedanje domneve in nas seznanijo z novimi in tudi že znanimi, a nikoli ustrezno citiranimi podatki. Posebna pozornost je namenjena kiparskemu okrasu;prispevek osvetljuje delovanje Straubove delavnice, v kateri seje v času nastajanja del za ruške orgle formiral JožefHolzinger.
Provider: - Institution: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK center - Data provided by Europeana Collections- Sv. Frančišek - po restavraciji- All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK center - Data provided by Europeana Collections- Sv. Frančišek Ksaverij, oltarna podoba- All metadata ...published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Dragocjeno kulturno naslijeđe ili iščezavajuća slika prošlosti? Stanje povijesnih orgulja na teritoriju današnje Slovenije na primjeru orgulja Joannesa Franciscusa Janecheka
Teritorij današnje ...Slovenije bogat je povijesnim glazbenim instrumentima, poglavito orguljama. Tako velik broj sačuvanih povijesnih orgulja može se pripisati njihovoj monumentalnosti, što je nabavku novoga glazbala pretvaralo u zamašan financijski pothvat. To je bilo i razlogom što su stara glazbala često bila podvrgnuta modernizaciji i ostala sačuvana do danas u manje ili više autentičnom obliku. Sklonost moderniziranju starih orgulja jenjala je tijekom druge polovice 20. stoljeća i istisnula ju je tendencija očuvanja autentičnosti povijesnih orgulja kao primarnih izvora za proučavanje orguljskog krajobraza. Trenutno slovenska orguljska baština sadrži glazbene instrumente što su ih sagradili majstori orguljari koji su ili radili ili posjećivali taj teritorij. Ta su glazbala od velike umjetničke vrijednosti i važan su element slovenske kulturne povijesti. Među njima se nalaze i orgulje što ih je sagradio majstor orguljar Joannes Franciscus Janechek, češkoga podrijetla, koji je 1720-ih utemeljio u Celju prvu orguljsku radionicu u današnjoj slovenskoj Štajerskoj. Gradio je glazbala za važne naručitelje na teritoriju današnje Slovenije, uključujući i štajerskog plemića i mecenu grofa Ignaca Mariju Attemsa (Ignaz Maria von Attems). Godine 1725. grof Attems naručio je od njega orgulje za crkvu sv. Marije u Zagorju pri Pilštajnu. Jednomanualne orgulje s deset registara bile su Janechekovo prvo djelo i najstarije su sačuvano glazbalo toga majstora graditelja orgulja u Sloveniji. Danas su jedina svjedočanstva umjetničke vrijednosti orgulja u Zagorju orguljsko kućište i Janechekov potpis u orguljskom vjetrovodu. Profesionalno nepropisne restauracije, koje potpuno zanemaruju kulturno i povijesno značenje tih glazbenih instrumenata time što slijepo slijede suvremene trendove u gradnji orgulja, oslabljuju baštinu orguljarskih majstora koji su radili na teritoriju današnje Slovenije, ili ga posjećivali, te uništavaju sliku slovenskog orguljskog krajobraza. Postavlja se pitanje hoće li svijest o važnosti povijesnih glazbala za slovensku kulturnu povijest i očuvanje njihove autentičnosti prevladati nad željom da se zadovolje suvremeni standardi?
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Od leta 1980 je spomenik postavljen v parku na začetku Kolodvorske ceste.- All metadata published by Europeana are available free ...of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
