Prispevek govori o novem metodološkem pristopu k identifikaciji, zapisovanju in analiziranju hrvaških frazemov v nagrobnih napisih. Zapisanih je bilo 138 frazemov s 127 nagrobnih napisov na mestnem ...pokopališču Pag (na otoku Pagu). Po izvedeni terenski raziskavi, postopkih in orodjih je v specifičnem metodološkem okviru opravljena razvrstitev frazemov po klasifikaciji Antice Menac iz leta 2007 na tri osnovne tipe: po izvoru, obliki in slogu.
U suvremenom se hrvatskom jeziku aktivno rabi desetak glagolskih frazema čije se značenje odnosi na verbalne napade. Osnovna se tema rada odnosi na frazeme
baciti
/
bacati (sasuti
i sl.
)
drvlje i ...kamenje
<na koga, na što>,
bacati se (nabacivati se
i sl.
) drvljem i kamenjem
na koga, na što,
zasuti drvljem i kamenjem
koga, što (‘verbalno napasti / napadati
koga, što
’) koji svoje porijeklo vuku iz drevnog običaja kamenovanja prestupnika osuđenih na smrt. Potpuni su frazemski ekvivalenti zabilježeni u srpskom i makedonskom jeziku, dok se u drugim slavenskim jezicima upotrebljavaju semantički ekvivalenti
In the contemporary Croatian a dozen verbal idioms related to verbal assault are in activeuse. The paper deals with the idioms
baciti / bacati (sasuti
i sl.
) drvlje i kamenje
<na koga,na što>,
bacati se (nabacivati se
i sl.
) drvljem i kamenjem
na koga, na što,
zasuti drvljem
i kamenjem
koga, što with the meaning ‘verbally assault
somebody, something
’. Theirorigin refers to the offenders sentenced to death by stoning. Full phrasal equivalents arefound in Serbian and Macedonian, while several semantic phrasal equivalents are usedin other Slavic languages.
V prispevku je predstavljen izvor dveh izbiblijskih frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njun razvoj v slovenskem knjižnem jeziku od 16. stoletja do sodobnega časa. Frazema ...druži veliko podobnosti, vendar sta se v slovenskem jeziku rabila zelo različno. V gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je podoba ljuljke med pšenico pogostejša od ločevanja zrnja od plev, vendar v drugačni obliki od danes uveljavljenega frazema. V kasnejših obdobjih je frazem ločiti zrnje od plev bistveno pogostejši in tvori več variant, kar potrjujeta tako prisotnost v slovarjih kot korpusna analiza.
V prispevku so predstavljeni temeljna teoretična spoznanja o raziskovanju biblijskih in izbiblijskih frazemov, metodologija za njihovo diahrono raziskovanje in preizkus zastavljene metodologije v ...praksi. Kljub omejenemu gradivu za nekatera obdobja in pomanjkanju informacij o govorjenem jeziku preteklih obdobij je bilo v virih mogoče potrditi prisotnost vzorčnega frazema v določenem časovnem obdobju. Pri sestavinski zapolnitvi obravnavanega frazema je v sodobnem času opazen odmik od biblijskega besedila k sodobnemu jeziku in stvarnosti, diahrono pa vpliv različnih prevodov Svetega pisma na frazem.
Prisotnost frazeoloških enot v športnem besedilu ni naključje. Stalne besedne zveze – po obliki in pomenu ali po rabi – se pojavljajo tudi v podzvrsteh športnega komentarja. V medijskih ocenah ...športnikov (nogometašev) tako kolokacije in frazemi prevzemajo različne vloge. Nogometni terminološki izrazi so ključni s pragmatičnega vidika, saj omogočajo izražanje na specifičnem športno-nogometnem področju. Obravnavani frazeološki enoti pa imata tudi stilistični vlogi; prva je vezana na skupek novinarskih izrazov, ki spremljajo tip besedila, to je medijski športni govor. Vključenih pa je tudi nemalo besednih zvez, katerih namen je predvsem slogovno razgibati besedilo.
V prispevku so obravnavani frazemi kot jezikovna sredstva za izražanje afekta v okviru vrednotenjske teorije Martina in Whita (2005). Frazemi ne izražajo čustev nujno eksplicitno s pomenom, ampak ...predvsem v določenem kontekstu. Na podlagi štirih dejavnikov je predlagan model za določanje frazemov vrednotenjske kategorije afekt, predstavljen pa je ob dialogih iz romana Helden wie wir (Junaki kot mi) Thomasa Brussiga.
Upoštevajoč družbenozgodovinsko ozadje ciljnih bralcev, članek z vsebinskega, strukturnega, medijskega in frazeološkega vidika primerja slovenski prevod Nemški Pavliha z njegovo na novo odkrito ...predlogo Tyll Eulenspiegels wunderbare und seltsame Historien.
Opća načela leksikografske obrade traže da objašnjenje značenja bude kratko i jasno, dovoljno općenito da može obuhvatiti veliki broj primjera ili gotovo svaki kontekst te dovoljno razlikovno da ...informacija koja dolazi do korisnika bude razumljiva i korisna. Uzorom se dugo smatrala logička definicija koja uključuje najbliži viši rodni pojam i specifičnu razliku, ali su leksikografi tijekom povijesti i iskustva rada na različitim rječnicima tražili i iznalazili i druge tehnike opisa značenja. Jedna je od njih leksikografska definicija koja, osim što dopušta različite pristupe pri oblikovanju samog objašnjenja značenja, ovisno o jezičnim obilježjima pojedine riječi, u širem smislu uključuje i druge elemente natuknice, poput specifičnih formalnih rješenja kao što su veličina slova ili zasebne kućice s bilješkama o upotrebi, zatim oznake registra, konceptualna povezanost s drugim natuknicama te primjeri upotrebe. U kontekstu suvremene leksikografije koja je posve usmjerena na korisničke potrebe, sve su to elementi koji sudjeluju u opisu značenja riječi, odnosno pomažu korisniku razumjeti ga i potencijalno upotrebljavati.
U ovome radu, na primjeru metoda prikupljanja i oblikovanja objašnjenja značenja frazema u Frazeološkome rječniku hrvatskoga jezika koji je u izradi, ispituju se utjecaj i uloga jezičnih i izvanjezičnih podataka koje o frazemima daje računalni korpus na kojem se temelji rječnička građa i zatim pokazuje način na koji se ti podaci integriraju u natuknicu s ciljem da rječnik što bolje odgovori idolu suvremene leksikografije – korisničkim potrebama.
Avtorica v prispevku raziskuje leksikografsko interpretacijo večbesednih leksičnih enot v slovarjih prizrensko‑timoškega narečnega področja in upravičenost predstavljanja teh enot kot posebnih gesel. ...V zvezi s tem so analizirani različni slovaropisni modeli obdelave in ob primerih komentirani tisti najpogostejši, ki najbolj odstopajo od leksikografske norme. Rezultati analize kličejo po drugačnem pristopu k obdelavi večbesednih leksičnih enot, in sicer zaradi usklajevanja narečnega slovaropisja z leksikografsko normo in z leksikološkimi zakonitostmi v obsegu, ki ga omogoča narečje, pa tudi zaradi zmanjšanja obsega slovarja.
V članku obravnavamo nacionalne stereotipe, ki jih najdemo v angleških in slovenskih izlastnoimenskih frazemih z etnonimi ali njihovimi izpeljankami. Naš namen je pojasniti razloge, zakaj so se v ...angleščini oz. slovenščini v določenem časovnem obdobju pojavili stereotipni pogledi na druge narode. Na podlagi konkretnih primerov frazemov razlagamo njihovo (pretežno negativno) konotacijo. Ugotavljamo, da so angleški frazemi z etnonimi posledica zgodovinskih odnosov Angležev z drugimi (večinoma) evropskimi narodi, ki so jih imeli Angleži za sovražnike ali tekmece, slovenski frazemi z etnonimi pa so lahko rezultat prevzemanja izraza kot takega iz nemščine ali pa odraz stereotipnih predstav Slovencev o drugih narodih in ne odraz rivalstva med Slovenci in drugimi narodi.