Precizno prenošenje stilski markiranih jezičkih jedinica u kojima su zapisani segmenti duhovne i materijalne kulture čovjekove, prenošenje smisla i značenja u prevodu predstavlja izuzetno zahtjevan ...zadatak i predstavlja poseban izazov za prevodioca. Rekli bismo da je ovaj zadatak još izražеniji kada se prevodilac suočava sa prevodom poetskog teksta. U ovom radu ćemo se baviti frazeološkim izazovima prevođenja poetskog teksta sa ruskog jezika na srpski jezik. Građu čine poezija Ane Ahmatove i tri srpska prevoda: 1) prevod Miodraga Sibinovića (prema izdanju iz 1999. godine), 2) prevod Tomislava Šipovca (prema izdanju iz 1995. godine), 3) prevod Marka Udovičića (prema izdanju iz 2010. godine). U analizi građe koristili smo u nekim slučajevima i prevod Fikreta Cacana (prema izdanju iz 1989. godine). Takođe smo se služili i prevodima Zlate Kocić i Lava Zaharova (prema izdanju Antologije ruske poezije: XVII–XXI vek iz 2011. godine). Srpski i ruski rječnici su nam takođe poslužili za tumačenje frazeoloških jedinica. Zadatak našeg rada je da izdvojimo određeni broj frazeologizama iz poezije Ane Ahmatove, da ih klasifikujemo po frazeološkim žanrovima i da analiziramo prevodilačka rješenja pri prenošenju frazeoloških jedinica originala na srpski jezik, te damo svoj stav o adekvatnosti gorenavedenih prevoda. Primijenićemo metode ekscerpcije i kontrastivne analize. Kao osnovna teorijska baza za izradu rada poslužiće nam literatura o slovenskoj frazeologiji. Za opis analiziranog korpusa služili smo se i rječnicima koji su navedeni u bibliografiji.
V članku so predstavljeni rezultati raziskave skladenjske pregibnosti francoskih glagolskih rekel, ki kot osnovni sestavini vsebujejo glagol in samostalniški direktni predmet. Namen raziskave je bil ...odgovoriti na vprašanje, ali pomenska razčlenljivost in vrsta določevalnika v idiomatskem direktnem predmetu vplivata na skladenjsko obnašanje glagolskih rekel. Izvedena je bila anketa z vprašalnikom, v kateri je sodelovalo preko 35 rojenih govorcev francoščine, obsegala pa je vprašanja, povezana z 20 francoskimi glagolskimi rekli.
full article and abstract in Lithuanian; abstract in English
This article addresses the problem of the concepts phraseologism and phraseology in modern linguistic literature. It analyses the history ...of the concepts phraseologism and phraseology in the Lituanistic sources of Prussian Lithuania (Lithuania Minor) of 18th century and strives to justify the need to use these terms in their broad rather than narrow sense.
The terms phraseology and phraseologism are not used in any Lituanistic sources of the 18th century. The Latin term idiotismus, used in the early 18th century philological polemic sources, such as Michael Mörlin’s, Johann Schultz’s and Jacob Perkuhn’s works, is not clearly defined. It could be understood either as (1) a peculiar saying or a figurative expression (i.e., a stable word combination or sentence) or (2) a case of common usage, a language norm recognized by society. The Latin terms Idiotismus, Phrase, Phraseologie, used in the German linguistic literature of the 17th–18th centuries, are not clearly defined either.
Due to the lack of clear definitions of the concepts phraseologism and phraseology in the Lituanistic sources of the 18th century and in the 18th century German linguistic literature, it would be appropriate to use the terms phraseologism and phraseology in their broad rather than narrow sense, i.e., to regard the stability of not only a word combination but also of a sentence as a distinctive feature of a phraseologism without emphasizing figurativeness or idiomaticity. The suggested definition would be as follows: a phraseologism is a stable word combination or sentence.
The researchers of old Lituanistic sources need the broad definition for two more reasons. First, in the old dictionaries, ethnographic works, and collections of small folklore genres, stable word combinations and sayings were recorded without selection; as they were presented together as specific linguistic facts of some regional variety, they should be analysed as wholes. Second, these combinations and sayings should also be taken as wholes in the analysis of the speech community that used them – phraseologisms, in the broad sense, can be treated as (re)constructive instruments of social and cultural identity, i.e., the analysis of phraseologisms could be used to recognize the mechanism defining the boundaries of identity and to reconstruct the content of social and cultural life.
straipsnis ir santrauka lietuvių kalba; santrauka anglų kalba
Straipsnyje apta riama frazeologizmo ir frazeologijos sampratos šiuolaikinėje lingvistinėje literatūroje problema. Remiantis XVIII a. Prūsijos Lietuvos lituanistikos šaltiniais, analizuojama frazeologizmo ir frazeologijos sampratos istorija, siekiama pagrįsti būtinybę dabartiniuose senųjų raštų tyrimuose minėtus terminus vartoti plačiąja, o ne siaurąja prasme.
V prispevku so predstavljeni različni načini prevajanja frazeološkega gradiva v nebiblijskih prevodih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter njihovo vključevanje frazemov in paremij v ...prevod neodvisno od prevodne predloge, pri čemer je posebna pozornost posvečena razlikam med prevajanjem izvorno latinskih in izvorno nemških frazemov.1
U radu se proučava upotreba rime na odabranim primjerima frazema iz govorâ štokavskoga, čakavskoga i kajkavskoga narječja. Rima može biti stalna sastavnica frazema, povremeni dodatak ili jedna od ...njegovih varijanata. Variranje može biti unutarfrazemsko i međudijalektno. Rimu nalazimo na svim vrstama naglašenih riječi, koje broje od jednog do četiri-pet slogova. Pojednostavljeno za ovu priliku, rima može biti prava, kad od naglašenog samoglasnika do kraja riječi ima iste glasove u istom redoslijedu, ali ne obavezno s istim naglaskom; u radu se navode i analiziraju elementi koji nepravu rimu razlikuju od prave.
U ovom se radu opisuju frazemi mjesnoga govora Serdahelja te se uspoređuju s ekvivalentnim frazemima u hrvatskom standardnom jeziku. Frazemi su prikupljeni u terenskom istraživanju i dio su korpusa ...od oko 1500 frazema.1 Suvremena frazeološka istraživanja polaze od strukturne, sintaktičke i semantičke analize frazema koja se oslanja na konceptualnu analizu. U ovom će radu biti riječi o semantičko-konceptualnoj analizi frazema te o frazeološkoj motivaciji, s naglaskom na frazeme koji se značenjski odnose na čovjeka, na njegov vanjski izgled te fizičke sposobnosti.
This work includes a description of idioms of the local dialect in Serdahelj (Hungarian Mura River basin) and their comparison with the equivalents in the Croatian standard language. The corpus contains about 1500 idioms that have been collected in a field research. Modern phraseological studies are based on the structural, syntactic and semantic analysis of idioms that furthermore relies on the conceptual analysis. Therefore, this work examines the idioms on a semantic-conceptual level and discusses phraseological motivation, focusing on those idioms that refer to human physical appearance and physical capabilities.
2.1.1 Omejene prostore bi morda laliko delili na naravne, npr. planeti rdeci planet 'Mars', vode velika luza 'Atlantski ocean, ocean sploh', celine crni kontinent 'Afrika', /70V/' svet 'Amerika', ...stari s\'et 'Evropa', pokrajine na kmetih 'na podezelju, podezelje', in civilizacijske (kultume, druzbene), npr. banana/bananska republika 'manjsa, gospodarsko inpoliticno nerazvita drzava', dezela vzhajajocega sonca 'Japonska', dezela na juzni strani Alp 'Slovenija', na juzni strani Alp 'v Sloveniji', prebivalisca za resetkami 'v zapora, zapor', babilonski stolp (cesa), n/Noetova barka 'pribezalisce, zatocisce', asfaltna dzungla (po SSF) 'prometno prenatrpane oeste, ulice mest, velemest in te kot zivljenjski prostor brezdomcev, klatezev betonska dzungla blokovsko naselje' (po SSF: 'znacilnost mest, da veliko njegovih prebivalcev zivi v velikih betonskih zgradbah); popek sveta 'kjerpotekajo najpomembnejsi kultumi, politicni itd. dogodki', trebuh mesta 'trznica'; kamor gre se cesar pes 'na stranis stranis kjer bog roko ven moli 'gostilna', od koder se ni se nihce vrnil 'onostranstvo'; streha nad glavo 'dom, stanovanje', levji brlog, volcji brlog. 2.1.2 Vrednost neomejenega prostora bi po eni strani pripisali prostora, ki je brez konca in kraja 'neskoncen',8 morda se, ki je vseobsegajoc kot kamor oci nesejo/sezejo 'vsenaokrog', in po dragi strani tudi ponavljajocim se prostorskim danostim v tu in/pa tam 'na nekaterih mestih, po nekaterih krajih', sem in/pa/ter tja 'ponekod'9. Frazemov s tem pomenom ni veliko, njihov pomen je pogosto na meji prostorskosti sploh (prim, dalje prostor -> cas). Poleg tega se pri frazeolosko izrazene neomejenem prostora zastavlja tudi vprasanje meje med omejenim in neomejenim prostorom. Je oni s\>et 'onostranstvo' neomejeni in ta svet 'tostranstvo, svet, z/Zemlja' omejeni prostor? Je (sicer tenninoloska, a nemotivirana zveza z obrobja frazeologije) crna luknja neomejeni prostor? So prostori obljubljena dezela (tam,) kjer se cedi(ta)/tece(ta) med in mleko 'kjer je vsega dobrega v izobilju', Indija Koromandija omejeni ali neomejeni. Frazema dolina solz in solzna dolina, ki sta jima v Kebrovem slovaiju (SSF nadiztocnica dolina) pripisana dva pomena,10 s pomenom 'kraj trpljenja, tezav' sodita v pomensko polje 'neomejeni prostor', s pomenom 'svet, Zemlja' pa v 'omejeni prostor'. Pravzaprav izrazajo prostor kot neomejen vsi frazemi, v pomenu katerih je lastnostni del nadrejen prostorskemu, npr. jama razbojnikov ali levji brlog 'nepredvidljiv, tvegan, nevaren kraj', volcji brlog* 11 'skrivalisce, prebivalisce nicvrednih, slabih ljudi' in sopomenski gadje gnezdo, jama razbojnikov. Prim, drugace v frazemu sracje gnezdo, ki v svojem prostorskem pomenu izraza omejeni prostor.12 2.1.4 Ce povzamemo: leksem prostor ni zelo frazemotvoren, medtem ko poje prostora rezultira v velikem stevil frazemov pomenskega polja 'prostor', se najbolj frazemotvoren je v okviru pomena 'prostorska dimenzionalnost'. Vzrok za to je deloma teoreticne narave - omejitev frazeologije na t. i. frazeologijo v ozje smislu (zahteva po vsaj delni nemotiviranosti), s katero smo izlocili zlasti zveze tenninoloskega tipa, deloma pa je poleg tega vzrok se jezikovne narave - izlocili smo namrec lastnoimenska vecbesedna poimenovanja prostorov, npr. Bela hisa Neupostevanje je v skladu s spoznanji pomenoslovja, ki lastna imena na podlagi odsotnosti denotativnega pomena, ki ga nadomesca funkcija identifikacije, in dmgih lastnosti (prim. vidovic Muha 2013: 92-93) izloca iz slovarja In vendar smo zgoraj navajali frazeme kot dezela vzhajajocega sonca, dezela na juzni strani Alp, rdeci planet, velika luza, ki so jim v slovarj pripisani »pomeni«: Japonska, Slovenija, Mars, Atlantik. Menimo, da gre za poimenovanja, ki so nastala z metaforicnim pomenskim prenosom in poleg v razlicni meri ohranjenega lastnostnega delà denotativnega pomena (dezela na juzni strani I!p je recimo svetla, soncna)17 ohranjajo tudi konotacijo - prav tako v razlicni meri. Ce imamo na eni strani frazem velika luza, v katerem je prisotnost tudi denotativnega pomena dokaj ekplicitna: tako SSKJ kot SSF ga razlagata kot 'Atlantski ocean' in 'ocean (sploh)' (= 'prostor z zelo veliko in velikim obsegom vode'), imamo na drugi rdeci planet 'Mars', ki bi ga zlalika postavili ob dvojico Velika Britanija - Otok, ceprav ga SP navaja z malo zacetnico.18 Na nekatere mejne primere te vrste (»osebna lastna imena iz pravljicne sveta«), vendar zunaj frazeologije, opozaija tudi A. Vidovic Muha (2013: 92).
CONCEPTUALISATION OF TEARS IN LITHUANIAN AND LATVIAN PHRASEOLOGYSummaryThe analysis of the collected material shows that the conceptualisation of tears in the Lithuanian and Latvian languages varies ...considerably. Though the material for the present analysis was collected from Lithuanian and Latvian dictionaries and collections of proverbs which differed in their scope and thoroughness and were often based on different principles of compilation, it provides sufficient data for grasping the main trends in the conceptualisation of tears.Lithuanians and Latvians frequently conceptualise tears in the same or a very similar way (many cases coincide with conceptualisation of tears in other languages). However, the analysis of the collected material and the contrastive studies of the Lithuanian and Latvian languages carried out to date prompt a tentative conclusion that tears take up more room in the world view of the Lithuanian language, i.e. they are more significant as a sign of a person's emotional state. A comparison of the conceptualisation of tears in folk songs of both Baltic nations as well as the analysis of the verbs verkti / raudāt, their synonyms and derivatives in the contemporary language corpora are necessary in order to draw more valid conclusions.
«ВЕДЬМИНА МЕТЛА» (ОРУДИЯ МИФОЛОГИЧЕСКИХ ПЕРСОНАЖЕЙ ВО ФРАЗЕОЛОГИИ)РезюмеВ настоящей работе предпринята попытка этнолингвистического анализа диалектной фразеологии литовского языка. На этот раз ...исследуются фразеологические единицы, в которых употребляются названия орудий труда, обычно являющихся атрибутами разных мифологических персонажей. В ходе анализа выяснилось, что часть таких фразеологизмов связана с общеевропейской религиозной традицией, а другая часть подобных языковых стереотипов появилась из-за популярности некоторых фольклорных сюжетов, народных поверий и обрядов. Важную роль при появлении подобных фразеологических единиц играет символический язык вещей.
PDF
