U radu se na temelju terenskoga istraživanja frazeološke građe u govoru Komina analiziraju frazemi sa zoonimskom sastavnicom. Posebna pozornost usmjerena je na čestotnost uporabe pojedinih zoonima te ...razvedenost odnosa hiperonimskih i hiponimskih sastavnica potvrđenih u istraženome govoru, ali i u ostalim hrvatskim govorima, kako bi se pridonijelo utvrđivanju lokalizama i regionalizama.
Predstavili bomo skupino stavčnih frazemov (predvsem paremiološkega tipa), pri katerih so sestavine izpostavljene posebej izrazitemu prenavljanju. Ker smo v frazeoloških raziskavah pri nas in po ...svetu do sedaj naleteli le na precej širši pojem vzorec ali model, ki označuje tvorbo večje skupine različno motiviranih enot po določenem modelu, za vrsto prenovitev posameznega frazema, ki ga obravnava ta prispevek, predlagamo termin tematsko-konstrukcijski vzorec. Na primere takih prenovitev smo naleteli med sociolingvističnimi in korpusnimi raziskavami za določitev slovenskega paremiološkega minimuma ter optimuma.
Straipsnis nagrinėja vieną reikšmingą ir nelengvai į kitas kalbas išverčiamą graikišką frazę, aptinkamą Isokrato kalbose – εὖ φρονοῦντες, susijusią su mąstymo, svarstymo, supratimo, vertinimo veiklų ...ir šias veiklas atliekančių subjektų reikšmėmis. Straipsnyje frazė aptariama vartojimo dažnumo, santykio su kontekstu, jos sudėtinių komponentų etimologijos, semantinio giminiškumo su kitomis frazėmis ir žodžiais aspektais, ieškoma frazės kaip retorinės priemonės reikšmės ir bandoma skirtingų frazės vartojimo kontekstų medžiagą sujungti į vientisą paveikslą, galintį aiškiau nusakyti pačios frazės turinį. Šiame darbe taip pat pirmą kartą publikuojami Isokrato kalbų ištraukų vertimai į lietuvių kalbą.
U sveukupnom proučavanju Ćopićevog stvaralaštva nedovoljno je poznata recepcija njegovog književnog djela na njemačkom govornom području. Ovaj rad se bavi jednim segmentom te kulturne razmjene – ...translatološkom i kontrastivnom analizom poredbenih frazema u zbirci pripovjedaka Doživljaji Nikoletine Bursaća. Frazemi (frazeologizmi, frazeološke jedinice) su odraz duha i kulture jednog naroda, stvarani su na osnovu određenih slika – ponekad zajedničkih s drugim kulturama i jezicima, ali u znatnom broju toliko specifičnih da se u frazeologiji govori o njihovoj neprevodivosti. Budući da je zadatak svakog prevodioca da neprevodivo učini prevodivim, otkrivajući nam pritom vlastito razumijevanje i vrednovanje kulture u kojoj je poniklo originalno djelo, na primjeru ove analize uočiće se da je Ina Jun-Broda postigla finu ravnotežu u (ne)prevodivosti iskričavog jezika Ćopićevih junaka.
Problemi frazeološkog nazivlja Parizoska, Jelena; Stanojević, Mateusz-Milan
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
01/2018, Letnik:
44, Številka:
2
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
Cilj je ovoga rada dati sveobuhvatan pregled naziva koji se upotrebljavaju u frazeološkim istraživanjima na ruskome, hrvatskome, engleskome i njemačkome jeziku. Opisujemo uporabu naziva u tim ...jezicima s obzirom na različite jezikoslovne tradicije, različite teorijske i metodološke pristupe ustaljenim višečlanim leksičkim jedinicama te definicije i klasifikacije jedinica koje se smatraju dijelom frazeologije. U radu pokazujemo da odabir i uporaba specifičnih naziva ovisi o jezikoslovnim tradicijama, teorijskom pristupu i jeziku objavljivanja. Tako se isti naziv upotrebljava za različite vrste jedinica, ali se i jednako definirane jedinice opisuju različitim nazivima. Ta varijacija pokazuje da je nazivlje u frazeologiji podložno istim zakonitostima kao i nazivlje u drugim (nelingvističkim) disciplinama.
The aim of this paper is to give a comprehensive overview of the terms used in phraseological studies in Russian, Croatian, English and German. We outline how terminology is used in these languages with regard to different linguistic traditions, different theoretical and methodological approaches to conventionalized multiword expressions, and the definitions and classifications of units which are considered to be part of phraseology. We demonstrate that the choice and use of specific terms depends on linguistic traditions, theoretical approaches and the language of publication. This leads to the same term being used for different units, as well as units with the same definition being referred to by different terms. This type of variation shows that phraseological terminology is subject to the same principles as terminology in other (non-linguistic) disciplines.
Vprasanje frazeologije v govorni komunikaciji je pomembno, ker obsega v vsakdanji komunikaciji znatno vecji delez kot pisna, jezikoslovje pa je govorne vire dolgo casa zanemarjalo (Cermak 2005: ...19-21). Cermák je preprican, da bodo to vlogo v prihodnosti prevzeli govorni korpusi, ki pa so zaenkrat se dokaj majhni. Najprej si moramo zastaviti vprasanje smotrnosti raziskovanja PE v govornem korpusu v velikosti, ki nam je na voljo. V korpusu GOS, ki obsega 120 ur posnetkov, lahko pricakujemo relativno malo zgledov PE. Zato je smiselno, da se v prvi tovrstni raziskavi posvetimo dovolj obsezni mnozici PE, ki v sodobni slovenscini predstavljajo aktivno paremiolosko jedro. Ce bi se lotili iskanja poljubnih PE z opiranjem na jezikovno intuicijo, bi se morda takemu jedru priblizali, vendar bi slo za subjektivno oceno enega govorca. Ocenjujemo, da tako jedro predstavlja slovenski paremioloski minimum, ki smo ga delno ze predstavili (Durco, Meterc 2013). Minimum 300 najbolj poznanih slovenskih PE, ki izvira iz Permjakovovega koncepta (1988: 143-44), smo ustvarili s sociolingvisticno raziskavo s spletnim vprasalnikom po Durcevi (2002) metodologiji na naslovu vprasalnik.tisina. net (Meterc 2015). V izhodiscnem korpusu za raziskavo je 918 PE, izpisanih iz SSKJ-ja in Frazeoloskega slovarja v petih jezikih (Pavlica 1960), med katerimi prevladujejo pregovori in reki, nekaj pa je tudi drugih paremioloskih zanrov (krilatic in wellerizmov). V prispevku uporabljamo minimum 1.0, ki je nastal oktobra 2012 po tem, ko je vprasalnik v celoti izpolnilo 316 anketirancev iz vse Slovenije, rojenih med letom 1929 in 2000.3 V okviru doktorskega studija (Meterc 2014a) smo minimum po Durcevem konceptu (2006: 3) nadgradili v paremioloski optimum, v katerem vrstni red PE dolocata tako poznanost PE kakor njihova pogostnost v korpusu pisnih besedil FidaPLUS. O enotah paremioloskega minimuma si lahko zastavimo naslednja vprasanja: Ena izmed tezenj sodobnega razvoja korpusnega jezikoslovja je izpopolnjevanje taktik iskanja stavcnih in vecstavcnih enot v korpusih (Cermák, 2005a: 158), ki se ga lotevajo nekateri frazeologi (prim. Gantar 2004, Durco 2006, Cermák 2007). PE iz minimuma smo vecinoma iskali z enostavnimi iskalnimi pogoji po standardiziranem zapisu.4 Enote smo skusali razdeliti na cim vec sestavnih delov, ki bi jih lahko se uporabili za iskalne pogoje s prikazom obvladljivih seznamov konkordanc, saj smo zeleli zajeti tudi variantne in prenovljene oblike. Poleg tega smo sestavinske variante iskali z razlicnimi sestavinami, npr. »imeti hudic« za enoto Kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega. Pogosto je zadoscala ze kombinacija polnopomenske in nepolnopomenske sestavine, npr. samostalnika in predloga: »vrabec v«, »golob na«, »na strehi« in »v roki«. Ker je korpus manjsi po obsegu, smo nekatere enote lahko iskali tudi z iskalnimi pogoji iz ene same leme, npr. »pameten« za enoto Pametnejsi odneha (52. mesto), kar v vecjih pisnih korpusih ni mozno. V primerih PE z arhaizmom, nekrotizmom ali kaksno drugo posebnostjo smo iskali z enim samim leksemom po pogovornem zapisu, npr »gliha« pri enoti Gliha vkup striha (239. mesto), »Trsti« pri enoti Le povrsti, kakor so hise v Trsti (216. mesto) in »komod«/»komot«/»kamot« pri enoti Cez komod ga ni (271. mesto). Med PE iz javnega diskurza ima podtip razvedrilnega diskurza (54,35 %) obcutno prednost pred podtipom informativno-izobrazevalnega diskurza (21,74 %). Treba je sicer upostevati, da so se snovalci korpusa odlocili uvrstiti prosti moderirani radijski program v razvedrilni diskurz, ker ta »skusa podajati informativne vsebine na razvedrilen nacin« (Verdonik, Zwitter Vitez 2011: 49). Najvec je PE, ki se v okviru razvedrilnega diskurza pojavljajo v radijskih besedilih. Predstavljajo priblizno tretjino vseh najdenih PE (30,43 %), delez radijskih besedil tega podtipa pa v korpusu znasa le 12,13 %. Opazno povecan je tudi delez PE iz televizijskega javnega razvedrilnega diskurza (23,91 %), ce upostevamo, da televizijska besedila tega tipa predstavljajo 10,14 % vseh posnetkov v korpusu. Tako delez PE iz televizijskih kakor tudi radijskih posnetkov iz javnega informativno-izobrazevalnega diskurza sta primerljiva z zastopanostjo besedil v korpusu. Obcutno nizek je delez PE v osebnem stiku javnega izobrazevalno-informativnega diskurza (4,35 %), ce ga primerjamo z delezem besedil tega tipa v korpusu (14,88 %). Korpus GOS vsebuje tudi podsklop solskega diskurza ( javni izobrazevalni diskurz preko kanala osebnega stika), ki obsega 10 %. Nasli smo le dve PE, kar sicer prica o prisotnosti paremiologije v solskem pouku, je pa za kakrsnekoli druge zakljucke premalo. Delez PE iz osebnega stika v okviru nejavnega nezasebnega podtipa diskurza (10,87 %) je primerljiv z delezem besedil tega podtipa v korpusu (11,97 %). Izrazita razlika se kaze v okviru osebnega stika nejavnega zasebnega diskurza, saj je delez PE prepolovljen (10,87 %) v primerjavi z delezem takih besedil v korpusu (21,88 %). Zelo majhen je tudi delez enot iz telefonskih pogovorov nejavnega nezasebnega diskurza, saj smo na tem kanalu nasli le eno PE iz minimuma (2,17 %). V korpusu pa je delez telefonskih pogovorov bistveno vecji (6,67 %). Potrdilo se je pricakovanje, da v korpusu govorjenih besedil ne najdemo le PE, ki so med najbolj pogostimi v pisnem korpusu, temvec tudi take, ki so med najmanj pogostimi. V velikem govornem korpusu bi verjetno nasli vse PE iz paremioloskega minimuma in optimuma. Predstavili smo povprecno stevilo (prototipnih) pojavitev PE iz minimuma v korpusu GOS (1,2 zgleda). Ocenili smo tudi, da se PE iz slovenskega paremioloskega minimuma v povprecju v korpusu govorjenih besedil pojavi na okoli 20000 besed, kar je povsem primerljivo s podatkom iz korpusa pisnih besedil. Ugotovili smo, da ze 46 zgledov PE zadosca za pester prikaz variantnosti, prenovitev in nekaterih drugih fenomenov (antipregovorov, transformacij ter celo frazeoloskih speciik dolocenega idiolekta). Med zgledi prevladujejo PE iz javnega razvedrilnega diskurza. S pomocjo korpusa smo izdelali tudi priblizno oceno pogostnosti pregovorov in rekov iz minimuma v omejenem casovnem intervalu, ki bi jo bilo zanimivo primerjati z izsledki prav tako casovno omejenega terenskega zapisovanja kot dopolnilne raziskave.
In Croatian phraseology, until recently, there has not been a systematic research of gender elements in idioms. Gender has remained almost entirely outside the scope of research interest of Croatian ...phrenologists. In order to fill this gap in the linguistic study of gender, extensive research was conducted into gender-marked idioms, which is presented in this paper. The research included gender-marked idioms of the Croatian language in comparison with Russian idioms as an attempt to show how gender stereotypes appear on the phraseological level in Croatian and Russian and how the concepts of MASCULINITY and FEMININITY are formed in the two languages by using phraseological mechanisms. The results of the research have shown how gender is generally conceptualized as a socio-cultural category and how the concepts of ‘man’ and ‘woman’ are created on established images and stereotypes inherent in the phraseology of these two related languages and cultures that use them. Furthermore, the research has confirmed the assumption of the dominant similarity between the conceptualization of ‘woman’ and ‘man’ in the Croatian and Russian androcentric oriented culture as reflected in phraseology and has shown insignificant differences, conditioned by specific national and cultural stereotypes and the established notions of the gender roles among individuals of both sexes.
PDF
