V prispevku predstavljam zasnovo spletne anketne raziskave o nekonvencionalnih frazeoloških replikah v slovenščini in nekaj izsledkov raziskav pred njo. Najpomembnejša podatka, ki ju pridobivamo s ...pomočjo ankete, sta poznanost in variantnost več kot 250 replik, prikazanih anketirancem. Predstavljam nekaj izsledkov trenutne spletne raziskave in opisujem, kako jih bomo lahko predstavili v paremiološki zbirki nekonvencionalnih replik ter v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov na portalu Fran.
Za PF - kot tudi druge frazeme - je znacilna idiomaticnost, vecbesednost in rela- tivna stalnost. »Primere so lahko bolj ali manj idiomaticne, v kolikor je tertium com- parationis bolj ali manj ...razviden« (BurGer 1998: 35). Pri molcati kot grob - schwei- gen wie ein Grab - hallgat, mint a sír je primerjava popolnoma jasna, saj je tertium comparationis jasen, razviden, prepoznaven. Stalnost se kaze v leksikalno-seman- ticni omejitvi zamenjave sestavin in v sintakticni strukturi: leksikalne prvine PF niso/ali so le omejeno zamenljive, besedna oblika ne more realizirati vseh fleksijskih kategorij (Fleischer 1997: 41, 63), lahko pa se pojavljajo variante ali modifikacije. Slovnicne variante v PF so redke, npr. v stevilu (etw. wechseln wie sein Hemd/seine Hemde »menjati kot svojo srajco/svoje srajce«), v clenu (zu etw. passen wie der/ein Esel zum Lautenschlagen; buta, mint a/egy (öreg) ágyú), v glagolskem vidu (men- jati/menjavati koga/kaj kot spodnje hlace). Pogostejse so leksikalne variante (skriti/ tiscati glavo v pesek kakor noj; leben/sich verstehen/sich vertragen wie Hund und Katze »ziveti/biti/razumeti se s kom kot pes in macka«; neumen kot noc/kakor konj/ kot bik/krava/tele - buta, mint a bot/az ágyú/az állat »neumen kot palica/top/zi- val«; schwitzen wie ein Bulle/ein Pferd/ein Schwein »znojiti se kot bik/konj/svinja«), v nemscini in madzarscini lahko variira tudi zaporedje sestavin PF, npr. laufen wie ein Pferd/wie ein Pferd laufen »teci kot konj«; úgy áll, mint a bálvány/mint a bálvány, úgy áll »stati kot malik«. Ce si poblize ogledamo primerjalne relacije v PF, lahko po hesskY (1989: 196) locimo naslednje skupine: (1) PF, ki temeljijo na objektivnih izkusnjah, npr. trd kot kamen - wie ein Stein - kemény, mint a ko 'zelo trd, neusmiljen' ali: napihovati se kot zaba - sich blähen wie ein Frosch in der Fabel - pöffeszkedik, mint a béka a me- sében »napihovati se kot zaba v basni/pravljici«. K tej kategoriji lahko stejemo tudi frazeoloske enote, pri katerih primerjava temelji na domnevni podobnosti med clo- veskimi in zivalskimi lastnostmi, ki so znane kot simboli, npr. trmast kot osel - stör- risch wie ein Esel - makacs, mint a/egy szamár. knoBloch (1996: 32) je mnenja, da PF, v katerih nastopajo zivali kot primerjalne sestavine, ucinkujejo posebno nazorno in prepricljivo. Pri tem je treba izpostaviti, da je objektivnost pri teh primerjavah zelo relativna. »Dano primerjalno merilo z vidika zunajjezikovnih izkusenj ni edi- no mogoce, vendar je socialno sankcionirano, konvencionalizirano« (hesskY 1989: 1996). (2) PF, pri katerih je skupna lastnost primerjane in primerjalne sestavine bolj subjektivno, poljubno pojmovana. Te frazeoloske enote nastajajo po analogiji, ki je ni vedno mogoce dokazati, npr. neumen kot noc - dumm wie die Nacht - buta, mint a sötét éjszaka 'zelo neumen'. (3) »neprekrivne kontrastne primere«, pri katerih ne obstaja prekrivnost med primerjano in primerjalno sestavino, za njih je znacilna do- minantnost kontrasta, v teh PF prihaja do izraza posredno zanikanje npr. spoznati se na kaj kot zajec na boben - von etw. so viel verstehen wie der Esel vom Flötenblasen »toliko se razumeti na kaj kot osel na igranje flavte« - annyit ért vmihez, mint a tyúk az ábécéhez »toliko se spozna na kaj kot kura na abecedo« 'prav nic se ne razumeti/ spoznati na kaj'. Neumnost se v obravnavanih PF univerzalno primerja z oslom: biti neumen kot osel - dumm wie ein Esel - buta, mint a szamár, enaci pa se tudi z govedom in drobnico, npr. zabit kot vol - dumm wie ein Schaf »ovca« - okos, mint a tavalyi kos »lanski oven« (posredno zanikana lastnost); neumen kot krava/bik/tele/konj - dumm wie ein Bock »kozel« - bamba, mint a birka »ovca«; pogosto se primerja s perjadjo: neumen kot kura/gos - dumm wie eine Gans »gos« - buta, mint a liba »ne- umen kot gos«, a tudi s temo: neumen kot noc - dumm wie die Nacht - buta, mint a sötét éjszaka, v nemscini in madzarscini se z nepomembno rastlino: dumm wie ein Stroh »slama« - buta, mint a tök »buca«. V nemscini in madzarscini se kot primer- jalna sestavina pojavlja tudi pejorativni izraz ali stereotipno pojmovani lik policista, npr. dumm wie Schifferscheiße »mornarski drek« - buta, mint a segg »neumen kot rit«; dümmer, als die Polizei erlaubt »policija« - olyan buta, mint hat pár rendor- csizma »neumen kot sest parov policijskih skornjev«. Nevednost in nerazumnost predstavljajo domace zivali, v madzarscini presenetljivo tudi sova: gledati kot tele/ bik v nova vrata - dastehen wie die Kuh vorm neuen Tor »krava« - úgy néz, mint borjú az új kapura »tele«; razumeti se na kaj kot zajec/krava na boben - von etw. so viel verstehen wie die Kuh vom Radfahren »kot krava na kolesarjenje« - annyit ért vmihez, mint a tyúk az ábécéhez »razumeti se na kaj kot kura na abecedo«; spoznati se na kaj kot bik na orgle - von etw. so viel verstehen wie der Esel vom Flötenblasen »kot osel na igranje flavte« - annyit ért vmihez, mint bagoly az ávemáriához »kot sova na avemarijo«. Lenost se v vseh treh jezikih izraza z razlicno zivalsko primerjalno sestavino, npr. len kot trot/ fuks/pes - faul wie ein Schwein »svinja« - lomha/lusta, mint a lajhár/ dög/kutya/disznó/az ökör »lenivec/ mrhovina/pes/svinja/vol«. Osabnost se primerja s pavom, petelinom, puranom, z zabo, npr. hoditi/nositi se/sopiriti se kot pav - stolz wie ein Pfau/ wie win Hahn - úgy jár-kel/hiú/büszke, mint a páva; postavljati se kot petelin na gnoju - einherstolzieren wie der Hahn auf dem Mist - úgy jár-kel/hiú/ büszke; mint a páva napihnjen kot puran - kevély, mint a pulykakas; napihovati se kot zaba sich auf blasen wie ein Frosch - felfuvalkodik/felfújja magát, mint a béka/a duda »zaba/meh«, a tudi z dostojanstvenikom ali z etnonimom, npr. drzati se kot lord - stolz wie ein Spanier »ponosen kot Spanec« - büszke, mint egy spanyol grand »ohol kot spanski grand«. Trmoglavost se v PF treh jezikov univerzalno izraza z oslom, idioetnicno pa se z drugacnimi zivalskimi sestavinami, npr. trmast kot osel/ vol/mula/bik - störrisch wie ein Esel/stur wie ein Bock »kozel« - makacs, mint az/egy öszvér »mula«/ csökönyös, mint a szamár »osel«; priliznjenost se v obravnavanih PF univerzalno izraza z macko, npr. biti priliznjen kot macka schmeicheln wie eine Katze dörgölozik/hizeleg, mint a macska.
Iz kajkavske frazeologije Menac-Mihalić, Mira
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
04/2012, Letnik:
37, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
U radu se proučava kajkavska frazeologija na temelju prikupljanja kajkavskih, čakavskih i štokavskih frazema u stotinjak hrvatskih punktova prema posebno izrađenim upitnicima i u slobodnom razgovoru ...s ispitanicima u sklopu rada na projektu Istraživanje hrvatske dijalektne frazeologije i u suradnji s nekoliko generacija studenata Kroatistike Filozofskog fakulteta u Zagrebu.
The work presents the set of the 300 most well-known and most frequent proverbs, sayings and similar paremiological units in modern Slovene, its theoretical and methodological basis and also how it ...can be used in different phraseological and phraseographical tasks. The concept of the paremiological optimum was developed by Ďurčo and it combines the concept of the Permjakov’s paremiological minimum of the most well-known units with corpus-based and frequency-oriented analyses. 316 Slovene speakers were included in the sociolinguistic test and the top list of the 300 most well-known out of 918 units presented to them was additionally arranged according to their frequency in the FidaPLUS language corpus. Author presents different search procedures which he used in the language corpora. The paremiological optimum is modernized according to the most frequent form of each unit in the Gigafida language corpus. The comparative research of the Slovak and Slovene paremiology based on the paremiological optimum is presented in details. Author also describes how the data he gained can be used in the lexicography.
U stotinjak hrvatskih govora istražuju se i promatraju frazemi s toponimom kao sastavnicom. Pronalaze se najšire potvrđeni frazemi, oni manje potvrđeni i frazemi lokalizmi. Promatraju se inovacije u ...pojedinim sustavima koji zahvaćaju toponim. 0. Sa studentima Kroatistike istraživala sam frazeme u više od stotinu hrvatskih govora. Najviše je ispitanika bilo s kajkavskoga, nešto manje sa štokavskoga, a najmanje s čakavskoga područja, što odgovara strukturi studentske populacije Filozofskoga fakulteta u Zagrebu. Studenti druge godine na samom početku bavljenja dijalektologijom ispunjavali su ankete, popunjavali ih sami, kao izvorni govornici, ili kao ispitivači bliskih osoba u svom kraju. Neki su i poslije nastavili prikupljati frazeme u svom govoru, a njihova su istraživanja rezultirala seminarskim i diplomskim radovima. Iz tog velikog materijala hrvatskih dijalektih frazema izdvojila sam za ovu priliku frazeme s toponimom kao sastavnicom. Primjeri su iz svih proučavanih govora, dakle čakavskih, kajkavskih i štokavskih.
This article presents the basic characteristics of comparative idioms recorded in Čabar in Gorski Kotar. Comparative idioms are the most common phrasal type recorded in the Čabar area. The article ...analyzes part of the phraseological corpus found in the local dialects of Tršća, Prezid, and Čabar. All of the examples were collected through fieldwork. These documented idioms from the Čabar area vernacular exemplify the basic structural and semantic characteristics of comparative idioms, as well as their variations in the spoken language.
Določanje meje, ki jo v prispevku jezikoslovno utemeljujemo, je v določeni meri povezano tudi s teoretičnim pristopom - v razpravi govorimo o pristopih idiom- in fraz- - le-ta pa s tipom jezika, ...katerega gradivo je predmet raziskovanja. T. i. spodnja meja frazeološke enote bo določana na gradivu slovenskega jezika kot enega od slovanskih jezikov, v katerih so meje oz. končaji besed pretežno zaznamovani z oblikovno, oblikoslovno in besedotvorno, spremenljivostjo.
Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepisnega gledišča enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih in morfosintaktičnih ...zgradbah. V prispevku želimo to prikazati na desetih lingvističnih kartah s komentarji; in sicer na primeru izbranih frazemov s sestavino roka, ki so bili zapisani v 32 slovenskih krajih (dva sta zamejska) z različnih narečnih območij. Izvedena je tudi primerjava glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slovenskega jezika ter v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih).
PDF
