V visoko industrializiranih in institucionaliziranih družbah, ki stremijo k čim večji učinkovitosti, morajo biti posameznikove dejavnosti usklajene z dnevnim ritmom mesta. Kot prostorsko in ...institucionalno okolje se mesto ljudem vsiljuje in vpliva na stopnjo njihove navezanosti na kraj, s tem pa posledično spreminja njihov občutek doma. To je najopaznejše v današnjih mestih, kjer je vsakdanje življenje zelo dinamično in se počitek pogosto odvija zunaj prebivališča (tj. na poti). S proučevanjem prostorsko- časovnih vidikov mobilnosti mladih Tokijčanov avtorja v članku analizirata, kako mesto vpliva na njihov občutek doma in stopnjo navezanosti na fizično okolje. Njune ugotovitve razkrivajo dinamičen občutek doma, pri čemer so poti pomembnejše od korenin, navezanost pa ni omejena samo na en kraj, ampak je razumljena bolj kot navezanost na časovno-prostorske odnose, ki jih ustvarjajo ljudje in ustanove s svojimi dejavnostmi.
U radu se razmatraju temeljna načela za formiranje graničnog sloja kod ravninskih (2D) i prostornih (3D) objekata te je dat opis načina njegova formiranja pomoću fizikalnih modela HM 133 i HM 152 ...(tvrtke GUNT), koji su sastavni dio hidrotehničkog laboratorija Građevinskog fakulteta Sveučilišta u Rijeci. U prvom dijelu rada definirane su osnove gibanja tekućine putem Lagrangeovog i Eulerovog pristupa. Kroz tekstualne formulacije i grafičke prikaze objašnjeno je značenje trajektorija, strujnica, vektora brzina i ubrzanja, kao i njihova povezanost. Također je opisan pojam kutne deformacije koju trpi čestica tekućine uslijed gibanja. U nastavku rada dat je opis osnovnih teorijskih pretpostavki o formiranju graničnog sloja te triju vrsta tečenja obzirom na njegovo formiranje. Tu je i dio koji upućuje na važnost hrapavosti podloge i gradijenta tlaka na formiranje graničnog sloja. Zatim su prikazane zakonitosti utvrđene za sustave otvorenih kanala jer njima odgovaraju uvjeti na korištenim fizikalnim modelima. Nadalje su opisani principi rada dva navedena fizikalna modela, način pripreme samih eksperimentanih ispitivanja te je provedena analiza opstrujavanja fluida na pojedinim ravninskim, 2D objektima (kružnog, pravokutnog i aerofilnog oblika) i prostornim, 3D objektima (cilindričnog i aerodinamičkog oblika).
The paper deals with the basic principles of forming the boundary layer in linear (2D) and spatial (3D) objects, along with the description and manner of their forming using physical models GUNT HM 133 and GUNT HM 152, which are an integral part of the hydro-technical laboratory of the Faculty of Civil Engineering, University in Rijeka. Firstly, the paper defines motion of liquid basics with Lagrange and Euler approach. The meaning of trajectories, streamlines, velocity vectors and acceleration, as well as their interdependence, were explained using textual formulations and graphic displays. The concept of angular deformities, suffered by particles of fluid due to movement, were also described. Furthermore, the paper describes the basic theoretical assumptions regarding formation of a boundary layer and three types of flow due to their formation. A part of paper also points to the importance of surface roughness and pressure gradient regarding the formation of the boundary layer. The legalitie, deremined for open channel systems, are also shown, because they correspond to the conditions of the applied physical modes. The paper describes the principles of work for the two stated physical models, the manner of preparing the experimental tests, and the conducted hydrodynamic analysis of fluid circulation on certain linear 2D structures (of circular, rectangular and aerofil shape) and spatial 3D structures (of cylindrical and aerodynamic shape).
Eno ključnih dogajanj v široki paleti japonske avantgardne umetnosti v zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja je proizvedlo umetniško gibanje Sōgetsu (Sōgetsu geijutsu undō 草月芸術運動). To je od ...svojega začetka leta 1958 skoraj desetletje in pol ponujalo bogat eksperimentalni in inovativni prostor japonske umetnosti. Raziskovanje in arhiviranje fenomena tega gibanja in njegovega skupnega prostora (umetniškega centra Sōgetsu) sega v začetek enaindvajsetega stoletja, medtem kot je spletno mesto in participatorno spletno objavo dobilo šele leta 2013.S kvalitativno raziskovalnim pristopom (predvsem neformalnega in pol-strukturiranega intervjuja) članek ponazarja, kako lahko gledamo na prostorje umetniškega gibanja Sōgetsu in ga definiramo. Upošteva predvsem načine arhiviranja ter (re)produkcije nekaterih glavnih del, značilnih za gibanje. Članek prikaže, kako je to prostorje v konfliktu z osnovnimi koncepti gibanja v šestdesetih letih, med katerimi sta bila med glavnimi eksperimentalni duh in meddisciplinarno sodelovanje, in kako lahko to prostorje vidimo z vidika današnjega koncepta potrošništva.
Članek predstavlja uvod v predstavitev umetniškega gibanja Sōgetsu (1958–1971), njegovega mesta v zgodovini japonske avantgardne scene, pomembnosti umetniškega centra Sōgetsu (Sōgetsu Art Center ali ...SAC), kjer se je gibanje odvijalo, in njegovega mecena Sōfuja Teshigahare. Ob pregledu prvih obstoječih dokumentov o SAC-u, prvega, ki je služil kot uvodni vodič Centra (objavljen 1. septembra 1958), in drugega, ki je bil ekskluzivno izdan ob njegovem odprtju (13. septembra 1958), bomo lahko natančneje razkrili SAC-ovo podobo in kapacitete ter opredelili cilje, ki si jih je postavil pred začetkom delovanja. Kaj je Center nudil, da je bil razglašen za »sanjski grad vsakega umetnika«?
Izhodišča. Namen raziskave je bil analizirati mnenja vzgojiteljev o nastanku poškodbe pri organiziranih in neorganiziranih gibalnih dejavnostih otrok v vrtcih glede na starost otrok. Metode. Podatki ...so bili pridobljeni z anketiranjem 322 vzgojiteljev iz 53 vrtcev v Sloveniji. Izračunane so bile frekvence in izveden hi-kvadrat test. Rezultati. Večina otrok ima v vrtcu organizirane gibalne dejavnosti od 1-krat do 2-krat tedensko; pri otrocih prvega starostnega obdobja trajajo večinoma 20 minut in manj, v drugem starostnem obdobju pa od 20 do 30 minut. Dejavnosti potekajo največkrat v igralnici, v kateri se tudi poškoduje največ otrok. Poškodbe nastanejo najpogosteje pri teku in skokih, manj pri drugih gibalnih dejavnostih. Med prosto igro pa se otroci največkrat poškodujejo na zunanjem igrišču, in to med 9. in 12. uro. Večkrat se poškodujejo dečki kot deklice. Vzgojitelji kot najpogostejši vzrok za poškodbo navajajo nepredvidene situacije, najpogostejše poškodbe pa so udarci, in sicer v glavo, zlasti pri najmlajših otrocih, ki zaradi tega nekaj dni ostanejo doma. Starši najmlajših otrok so tudi manj zadovoljni z ukrepanjem vzgojitelja. Vzgojitelji največkrat sami sanirajo poškodbo in obvestijo starše. Le tretjina vzgojiteljev vedno naredi zapisnik o poškodbi, več kot polovica le pri hujših poškodbah. Zaključki. Analiza je pokazala statistično značilne razlike med različnimi starostnimi skupinami otrok glede vzrokov poškodb, časa nastanka poškodb, prostora, v katerem se otrok poškoduje med organizirano gibalno dejavnostjo, vrste dejavnosti med poškodbami, dela poškodovanega telesa in zadovoljstva staršev z ukrepanjem vzgojitelja ob poškodbi. Na podlagi dobljenih rezultatov so predlagani ukrepi za zmanjševanje poškodb pri predšolskih otrocih v vrtcu.
Jan Patočka (1907–1977) je bil češki filozof in akademik, ki je zaradi svoje vloge predstavnika v skupini Karta 77 postal junak in mučenec disidentskega gibanja. Članek analizira obstoječe podatke o ...Patočki, o razmerah v filozofiji in klasični filologiji od štiridesetih do sedemdesetih ter o Karti 77. Posebej pozorno se posveča vprašanju, kako in zakaj se je Patočka, ki se je v odnosu do politike vse življenje držal ob strani, slednjič odločil sprejeti vidno vlogo v disidentskem gibanju, ki je nato pripeljala do njegove smrti marca 1977.
Namen prispevka je umestitev poročila Mednarodne komisije za proučevanje komunikacijskih problemov Mnogo glasov, en svet (bolj znano kot MacBridovo poročilo), v zgodovinski, družbeni, ...političnoekonomski in intelektualni kontekst njegovega nastanka. Poročilo velja za eno najpomembnejših intervencij na področju mednarodnega komuniciranja, ki si je za cilj zastavilo zmanjševanje neenakosti v dostopu do komunikacijskih sredstev tako med državami kot znotraj držav. Prispevek izhaja iz predpostavke, da sta kritična misel in poizkus njenega prenosa v praktične rešitve neizogibno pogojena s širšim družbenim kontekstom. To se kaže tako v primeru MacBridovega poročila kot tudi v razvoju politične ekonomije komuniciranja, ki je tvorila temelje za pobudo za novo svetovno informacijsko in komunikacijsko ureditev, katere najpomembnejši dokument je prav MacBridovo poročilo.
The aim of this article is to situate the report of the International Commission for the Study of Communication Problems Many Voices, One World (more commonly known as the MacBride report) within its historic, social, political-economic and intellectual context. The report is regarded as one of the seminal interventions in the field of international communication, and aimed to reduce inequalities in the access to means of communication between countries as well as within them. The article argues that critical thought and its practical application are necessarily conditioned by the wider social context. This is evident in the case of the MacBride report as well as in the development of political economy of communication, which formed the basis of the call for a New World Information and Communication Order and of its most important document, the MacBride report.
Objective. The aim of this study was to analyze the opinions of educators about the occurrence of injuries in children of different ages during organized and non-organized physical activities in ...kindergarten. Methods. Our sample included 322 teachers from 53 kindergartens in Slovenia. We calculated the frequencies and performed a chi-square test. Results. Most of the children have organized physical activity in kindergarten 1 to 2 times per week; for children in the first age group, it usually lasts for 20 minutes or less; for children in the second age group, it lasts for 20 to 30 minutes. Most physical activities take place in the playroom, where the majority of injuries also occur. Injuries most frequently occur when running and jumping and less frequently during other physical activities. During free play, children are often injured in the outer court between 9 and 12 a.m. Boys are more often injured than girls. Educators indicate unforeseen situations as the most common cause of injury. The most common injuries are bumps on the head, especially in younger children, who stay at home for a few days as a result of these injuries. Parents of younger children are not as satisfied with the actions of educators when injuries occur as parents of older preschool children. Educators rehabilitate the children’s injuries themselves and inform parents about it. Only one third of the educators make a record of injuries, and half of them only when a serious injury has occurred. Conclusions. The analysis results showed statistically significant differences between children of different ages according to the cause of injury, time of injury, the place where the child was injured during organized physical activity, type of activity at the time of injury, injured part of the body, and parental satisfaction with the action of the educator. Based on the results, we proposed some actions to reduce injuries in preschool children in kindergarten.
Izhodišča. Namen raziskave je bil analizirati mnenja vzgojiteljev o nastanku poškodbe pri organiziranih in neorganiziranih gibalnih dejavnostih otrok v vrtcih glede na starost otrok. Metode. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem 322 vzgojiteljev iz 53 vrtcev v Sloveniji. Izračunane so bile frekvence in izveden hi-kvadrat test. Rezultati. Večina otrok ima v vrtcu organizirane gibalne dejavnosti od 1-krat do 2-krat tedensko; pri otrocih prvega starostnega obdobja trajajo večinoma 20 minut in manj, v drugem starostnem obdobju pa od 20 do 30 minut. Dejavnosti potekajo največkrat v igralnici, v kateri se tudi poškoduje največ otrok. Poškodbe nastanejo najpogosteje pri teku in skokih, manj pri drugih gibalnih dejavnostih. Med prosto igro pa se otroci največkrat poškodujejo na zunanjem igrišču, in to med 9. in 12. uro. Večkrat se poškodujejo dečki kot deklice. Vzgojitelji kot najpogostejši vzrok za poškodbo navajajo nepredvidene situacije, najpogostejše poškodbe pa so udarci, in sicer v glavo, zlasti pri najmlajših otrocih, ki zaradi tega nekaj dni ostanejo doma. Starši najmlajših otrok so tudi manj zadovoljni z ukrepanjem vzgojitelja. Vzgojitelji največkrat sami sanirajo poškodbo in obvestijo starše. Le tretjina vzgojiteljev vedno naredi zapisnik o poškodbi, več kot polovica le pri hujših poškodbah. Zaključki. Analiza je pokazala statistično značilne razlike med različnimi starostnimi skupinami otrok glede vzrokov poškodb, časa nastanka poškodb, prostora, v katerem se otrok poškoduje med organizirano gibalno dejavnostjo, vrste dejavnosti med poškodbami, dela poškodovanega telesa in zadovoljstva staršev z ukrepanjem vzgojitelja ob poškodbi. Na podlagi dobljenih rezultatov so predlagani ukrepi za zmanjševanje poškodb pri predšolskih otrocih v vrtcu.
PDF
