V prispevku so prikazane glagolske oblike, ki jih govorci miljske istrobeneščine uporabljajo v vsakodnevni komunikaciji. Za posamezne načine upovedovanja prikazujemo spregatve pomožnih glagolov ˈeṡer ...‘biti’ in γaˈver ‘imeti’ ter spregatvene vzorce za pravilne glagole s končnicami -ar, -er in -ir. Pravila rabe miljskih glagolskih oblik so podobna pravilom, ki jih narekuje italijanska slovnica, izvzemši rabo konjunktiva in pogojnika, predvsem pri tako imenovanem hipotetičnem dogodku.
Članek obravnava izbiro konjunktivnih oziroma indikativnih glagolskih oblik v italijanskih in španskih besedilih, podrobneje v vsebinskih odvisnikih, pri katerih največkrat prihaja do razlik med ...obravnavanima jezikoma. V korpusu izbrani vsebinski odvisniki so bili na podlagi izbranega teoretičnega modela klasificirani v tri pomenske razrede: epistemični, volitivni in tematski. Aplikacija modela na konkretnih primerih rabe je pokazala, da se druga in tretja skupina obnašata v primerjanih jezikih zelo podobno, medtem ko pri- haja v prvi do očitnega razhajanja, prav pri najbolj pogostih glagolih, kot sta npr. s po- menom v slovenščini misliti in meniti, ital. PENSARE/ {p. PENSAR in ital. CREDERE/ {p. CREER. Pokazalo se je, da izbiro paradigme v epistemčnem tipu pogojujejo: pomen po- vedka v nadrejenem stavku, oblika (trdilna, nikalna, vprašalna, nikalno-vprašalna), tip veznika in postavitev odvisnika pred glavni stavek. Ugotovitve raziskave naj bi bile v pomoč študentom obeh jezikov.
PDF
