V prispevku analiziramo družbene spremembe, ki jih prinašajo procesi globalizacije, kapitalizem, individualizem in pozna moderna. Na podlagi teh sprememb pojasnjujemo premik v politiki izobraževanja ...odraslih, za katerega je odgovorna država in je v funkciji demokratizacije družbe, v politiko vseživljenjskega učenja kot pripravo odraslih za potrebe trga dela, pri čemer so odrasli sami odgovorni za svoj razvoj in življenjske izbire. Ob tako razumljeni politiki vseživljenjskega učenja se sprašujemo, ali je mogoča emancipacija odraslih onkraj zahtev trga po lastnem opolnomočenju.
Migracije in globalizacija danes ključno vplivajo na redefiniranje muslimanske obleke v sodobnosti ter oblikovanje kulturne identitete žensk islamske veroizpovedi v urbanem okolju. Raznolike sodobne ...oblačilne sloge muslimank je danes treba razumeti v kontekstu porasta neoliberalne ekonomije v muslimanskih državah ter ponovnega oživljanja muslimanskih identitet po celem svetu. Namen članka je predstaviti transnacionalni pomen tančice (oblike naglavnega oziroma telesnega pokrivala) ter ponuditi vpogled v nove muslimanske oblačilne prakse, ki se tako simbolno kot materialno napajajo tako v »vzhodni« kot »zahodni« kulturi. Temeljita analiza tudi pokaže, da večina muslimanskih žensk nošenje tančice danes dojema kot pomemben odraz pripadnosti ter potrditev kulturne identitete. Nova transnacionalna muslimanska moda je postala večplasten koncept, ki, globoko integriran v politične, družbene, osebne in navsezadnje vizualne interpretacije, odpira nove perspektive v percepciji identitete »modernih« muslimank ter tako pomembno priča o kulturnem pomenu migracij.
National consciousness, under modern circumstances, takes shape as a picture of a territorial unity, encircled by a contiguous red borderline on the political map, in social imaginary. The map ...delineating a portion of a geographical territory fenced off from other territories is a typical modern pictorial representation of national community. Modern nation, as it has been described by Benedict Anderson in his seminal book, is an imagined community. Visual imagination construing mental pictures of respective community, of course, was alive in archaic times but the pictorial representation of community was personified; it was embodied in rulers. The geographical image of a political unit was indistinct. What happens to the modern mental image of nation as a territorial unit in the age of globalization? It was a widely shared conviction, in the enthusiastic mood of the 1990s, according to which the image of Net was going to prevail the image of territory in national fancy. Having seen the events of the latest decade this optimism seems to be hasty; a hybrid mental image of nation has been emerging in national consciousness blending archaic, modern and postmodern elements.
Ovaj članak polazi od pretpostavke Pitera Kacenstajna (Peter Katzenstein) da američka imperija utiče na poroznost regiona kroz procese globalizacije i internacionalizacije, ali i da regioni ...istovremeno oblikuju američku politiku. Proširujući Kacenstajnovu podelu na porozne i neporozne regione uvođenjem koncepta poluporoznih regiona, moj argument je da su ovi regioni više izloženi procesu globalizacije nego teritorijalizacije, da poseduju hibridni identitet i da su regionalne institucije oblikovane od strane spoljnih aktera. Ovi regioni su utoliko specifični jer ne podstiču američku moć niti joj se opiru već teže da je uravnoteže kroz apsorpciju spoljnih uticaja. Analitička opravdanost ovog koncepta i validnost argumenta su demonstrirani na slučaju oblasti Središnje Azije 1992-2010. analizom procesa koji su doveli do jačanja i opadanja američkog vojnog prisustva, ulaganja u naftni i gasni sektor i uticaja zapadnih NVO.
International economics Krugman, Paul R; Obstfeld, Maurice; Melitz, Marc J
2018., 2018-02-08, 2019-07-22
eBook
For courses in International Economics, International Finance, and International Trade. A balanced approach to theory and policy applicationsInternational Economics: Theory and Policy provides ...engaging, balanced coverage of the key concepts and practical applications of the two main topic areas of the discipline. For both international trade and international finance, an intuitive introduction to theory is followed by detailed coverage of policy applications. With this new 11th Edition, the author team of Nobel Prize-winning economist Paul Krugman, renowned researcher Maurice Obstfeld, and Marc Melitz of Harvard University continues to set the standard for International Economics courses. Pearson MyLabTM Economics not included. Students, if Pearson MyLab Economics is a recommended/mandatory component of the course, please ask your instructor for the correct ISBN and course ID. MyLab Economics should only be purchased when required by an instructor. Instructors, contact your Pearson rep for more information.Pearson MyLab Economics is an online homework, tutorial, and assessment product designed to personalize learning and improve results. With a wide range of interactive, engaging, and assignable activities, students are encouraged to actively learn and retain tough course concepts.
The main goal of this article is to analyze the trends of general curriculum development in the context of international assessments. A brief review of international organizations and international ...researches affecting the curriculum is provided. This article in detail analyzes the Program for International Student Assessment (PISA), carried out by the Organization for Economic Cooperation and Development (OECD), with a triennial international survey, which is aimed to evaluate education systems worldwide by testing the skills and knowledge of 15-year-old students and the influence the program has on the education systems of foreign countries: Germany, Japan, and Denmark. In addition, this article analyzes the potential influence of the said survey on the general curriculum in Lithuania. The last part describes the methodological particularities of the empirical survey and performs the analysis of data collected during the semi-structured interviews of Įteikta 2016 05 08 Priimta 2016 05 20 experts. The participants of the survey are education experts, whose current activities and experience are related to the general curriculum and the factors affecting its changes. A deeper and critical part of the study consists of the conclusions, which, based on expert opinions, identify the impact of international surveys on the general curriculum of Lithuania. Changes observed in other countries that have suffered from the so called “PISA shock” can also be seen in the Lithuanian education system. The conclusions state that, as a result of international comparative surveys which focus on high scores in production-related subjects and skills, the general curriculum of Lithuania becomes narrower, thus undermining the educational notion of developing holistic social cohesion and prosperity for society. Taking this into account, rightful questions regarding the direction of Lithuanian education policy are raised.
Modern economic and financial crisis has caused a significant reduction in trade flows, for the first time since the Second World War, so it is often referred to as the trade crisis. Despite many ...benefits and disadvantages of liberalization as key features of modern age, the current crisis has led to a reassessment of these positions affecting the introduction of protectionist measures and the strengthening of regional ties and alliances. The question that arises is how the future trade flows will look like and whether regional integration will prevail over multilateral and liberalized trading system. The financial crisis quickly became the economic crisis that hit all sectors. The first visible effects of the crisis were reflected in a sharp fall in trade flows, and conditioned drop in demand, which led to a fall in production and employment. The first reactions of numerous countries were protectionist measures in order to protect national interests. This again aroused debate between proponents of liberalism and protectionism, where the effects and the origins of the crisis favored the latter. Economic decision makers, faced with the pressing economic problems, tried to mitigate them (at least in the short-term) turning more to regional partners, and less to the world market.
Savremena ekonomska i finansijska kriza uticala je značajno na smanjenje trgovinskih tokova prvi put posle Drugog svetskog rata, tako da je mnogi nazivaju trgovinskom krizom. I pored brojnih koristi i nedostataka liberalizacije kao ključnog savremenih obeležja, postojeća kriza dovela je do preispitivanja ovih stavova utičući na uvođenje mera protekcionizma i na jačanje brojnih regionalnih veza i saveza. Pitanje koje se nameće je kako će izgledati trgovinski tokovi u budućnosti i da li će regionalne integracije imati prevagu nad multilateralnim i liberalizovanim trgovinskim sistemom. Finansijska kriza je, vrlo brzo, postala ekonomska kriza koja je pogodila sve sektore. Prvi vidljivi efekti krize manifestovali su se u snažnom padu trgovinskih tokova, uslovljenim padom tražnje, što je dovelo do pada proizvodnje i zaposlenosti. Prve reakcije mnogih država bile su mere protekcionizma, kako bi se zaštitili nacionalni interesi. Ovo je ponovo aktuelizovalo debatu pobornika liberalizma i protekcionizma, gde su efekti i nastanak krize išli u prilog ovih drugih. Donosioci ekonomskih odluka suočeni su sa gorućim ekonomskim problemima, pokušavali su da ih ublaže (makar na kratak rok) okrećući se regionalnim partnerima, a manje prema svetskom tržištu.
Rad se bavi primjerom otoka Niuea, malenoga izdignutog atola s manje od 1500 stanovnika, koji ima status samouprave u slobodnom savezu s Novim Zelandom. Marginalnost otoka Niuea u obliku fizičke i ...ekonomske izolacije te veličine i negostoljubivog okoliša vrlo je naglašena. No otok uspijeva održati relativno visok životni standard te ponuditi svom stanovništvu niz raznolikih opcija privređivanja. U radu se analizira marginalnost Niuea te njegova strategija preživljavanja i razvoja, s naglaskom na način na koji je otok dogovorio svoju neovisnost.
Problem predlaganih modelov ni toliko v shematicnem prikazu kot v praksi, saj zaradi velike stopnje variabilnosti nobeden ne zmore v celoti pojasniti izredno nestabilne in izmuzljive jezikovne ...situacije. Poskusi kodificiranja stalno spreminjajoce se anglescine (Gibson Ferguson 2009) ne ponujajo zadovoljivihodgovorov, ampak prej odpirajo nova vprasanja. Nastejmo jih le nekaj: Kako dolociti nonno anglescine kot lingue france, da bi se je laliko ucili Katere demente upostevati pri njeni kodifikaciji, saj vsak govorec prinasa vanjo vplive lastne materinscine Ali naj se je za sporazumevanje z nerojenimi govorci ucij tudi tisti, ki jim je anglescina materni jezik? Kako prakticn bi bilo ucenje globalnega jezika? So ljudje zanj motivirani ali se morda raje ucij ameriske anglescine, za katero se zdi, da ima vecji vpliv? Kako obravnavati anglescino v Evropski uniji (dalje EU)? Ta ima sicer 24 uradnih jezikov, a se v praksi kot delovni jeziki uporabljajo le anglescina, francoscina in nemscina. Anglescina nedvomno prevladuje, likrati bruseljska birokracija vanjo vnasa nekatere tipicne izraze, ki jih ameriska in britanska anglescina ne poznata. Take so nove zlozenke, kot npr. member state in country candidate, ali besede kot sta cohesion in state aids, kjer se prva rabi v novem pomenu, druga pa v mnozinski obliki, kar je v nasprotju s pravili standardne anglescine. Prav tako predstavlja problem izgovaijava nekaterih fonemov, ki jih v drugh evropskih jezikih ni, medtem ko v slovnici pogosto prihaja do poenostavljanja, zlasti v rabi casov. Preden o tem podrobneje spregovorimo v delu o slovenscini, je treba izpostaviti se en pomemben vidik liitro narascajocega vpliva virtualnega prostora na fizicni svet. Ce se je na zacetku zdelo, da gre pri virtualni komunikaciji za nekaksn vzporedno, a ne popolnoma resnicn kategorijo, se je to kmalu izkazalo za zmotno. Virtualna komunikacija je postajala vedno resnicnejsi del nase vsakdanjika in danés ugotavljamo ne le, da se virtualni in fizicni svet prepletata, ampak da se dementi virtualne komunikacije vedno intenzivneje prenasaj v fizicni svet in ponekod celo izpodrivajo tradicionalne nacine sporazumevanja. Spletne izdaje tiskanih medijev, ki omogocajo sprotno azuriranje podatkov in komentiranje bralcev, in vkljucevanje tvitov v televizijske preñóse ob raznih glasovanjih/volitvah sta le dva primera, ki ponazaijata potencial novega nacina komuniciranja. Odlocitev posameznika, da v virtualnem prostom ne zeli sodelovati, pomeni dejansko izlocenost iz pomembnega déla dogajanja, saj se velik del javnega zivljenja odvija preko spletnih strani (npr. vladne institucije, uradne ustanove, zdruzenja, podjetja). Za vsakega posameznika je mogoce ugotoviti, ali ima aktivno digitalno zivljenje ze po besedju in stavcni strukturah, ki jih uporablja v realnem zivljenju (Gamble 2007). In ker je takih vedno vec, je tudi vpliv virtualnega komuniciranja ne le v globalnem, ampak tudi v lokalnem okolju vedno mocnejsi, jezikovna raba pa vedno fleksibilnejsa in dovzetnejsa za inovacije in jezikovne spremembe. Vse napisano nacel velja tudi za slovenscino, katere rabo v virtualnem prostoru se bolj kot sicer zaznamuje velika odprtost za angleske vplive na skoraj vseh jezikovnih ravninah od besedja do skladnje in pravopisa. Kljub temu da tudi v elektronsko posredovanih besedilih obstajajo razlike v stopnji fonnalnosti in upostevanju jezikovnih pravil glede na to, kdo jih tvori, komu so namenjena in kaksen je njihov cilj in da so uradne spletne strani raznih institucij v glavnem zgledno urejene, vendarle velika vecina intemetnih uporabnikov pri komunikaciji posveca bistveno manjs pozomost samemu jeziku, vecj pa liitrosti, ucinkovitosti in interaktivnosti. Besedila so zato vecin kratka, zgoscena5, kar pomeni, da v njih ne najdemo raznih vljudnostnih fonnul in dolgih, pravilno oblikovanih povedi, pac pa da gre velikokrat za ''na liitro skupaj nametane" misli, krajsave, akronime inpodobno. Predvsempri mladih, za katere so druzbena omrezja póstala primarn mesto medsebojnega komuniciranja, opazamo velika odstopanja od nonne ter zeljo po spontanosti, kreativnosti in sproscenosti. Gre za elemente intemetnega slenga (npr. kombinacije crk in stevilk ki je nepoucenim nerazmnljiv, a je plodno podrocje za vsakovrstne jezikovne inovacije. V skladnji poleg besednega reda, ki bolj ali manj sledi pravilu »pisi, kot govoris« (npr. misn imposibl), ni ujemanj, pogosto najdemo vpliv angleskega besednega reda (npr. kopicenje samostalnikov namesto kombinacije samostalniske besede z levim prilast-k kom). Vbesedilih praviloma mrgoli tipkarskih napak, pisava je najveckrat namenoma nekonvencionalna: opuscanje ali nakljucna/napacna raba locil in velikih zacetnic, v slengu tudi pretirana, kriceca raba klicajev, vprasajev in drugih locil, dodajanje emotikonov,6 pisanje slovenskih crk c, s in z brez stresic, raba crk angles abesede (w, y, x) inznakov (npr. &) inpodobno. Ce spregledamo moznost, da je delni vzrok za to laliko pomanjkljivo jezikovno znanje, gre pri namerni rabi omenjenega nedvomno za izraz individualnosti in kreativnosti. Predvsem v blogih in tvitih je veliko besednih iger, izvirni metafor in zanimivih Struktur. Anglescina igra pri tem pomembno vlogo, saj se njeni dementi prepletajo s slovenskimi, vcasi ravni prevzetih besed, vcasi z daljsimi vrivki ah celo celimi povedmi in odstavki (sposojanje in kodno preklapljanje). Ne preseneca le veliko stevilo angleskihbesed, ampak tudi sam nacin njihovega vkljucevanja v sicer slovenska besedila. Ce so se v preddigitalnem obdobju angles besede vecinoma »prijele« sele po obdobju prilagajanja in se na koncu v rabi niso razlikovale od drugih slovenskih besed, danes casa za adaptacijo, kaj sele za jezikoslovno presojo o njihovi ustreznosti ni vec Besede, ki so v nekem trenutku aktualne, npr. v Ameriki, se v naslednjem trenutku ze pojavijo na slovenskem spletu. Primer take besede je selfie za avtoportret, posnet z mobilnim telefonom, ki ga delimo po intemetu. Tako fenomen kot beseda sta z bliskovito naglico obnorela ves (predvsem mlajsi) svet in se razsirila tudi k nam. Pri tej besedi sicer ni tezav z izgovar pa tudi pisava ni posebno zahtevna, ceprav se pojavlja v dveh oblikah (selfie/selfi). Bolj problematicni so primeri, kjer gre za tezje razumljive besede ali besedne sklope, ki so tistim, ki ne znajo angles ali se ne ukvarjaj z nekim specificnim podrocjem, nerazumljive. Ce so bili taki primeri se pred casom v tiskanih medijh obicajno navedeni v posevnem tisku ali navednicah in pospremljeni z razlago, tega v zadnjem casu skorajda ni vec ali pa je v besedilu tako skrito, da se mora bralec za to, da najde razlago, posteno potruditi. Zdi se, da pisci besedil jemljejo znanje anglescine za samomnevno in se jim ne ljubi angleskega delà besedila vec niti posebej oznaciti. Navajam nekaj primerov naslovov iz tiskane in spletne izdaje Vecera, ki gredo ocitno v smer lfibridizacije jezika:
PDF
