Po teoriji prevajanja Erazma Rotterdamskega je izvirnik, določanje pomena ob preverjanju izvirnika, temeljni pomenoslovni prevajalski in s tem tudi leksikološki kriterij tako v 16. stoletju kot ...danes. Zato je avtorica uvrstila vzporejanje geselske besede znotraj sobesedila z izvirno svetopisemsko leksiko med svoje prednostne delovne naloge. Treba je bilo odgovoriti na vprašanja, če je sporočilo izhodiščnega jezika, v prvi vrsti hebrejščine, izraženo v ciljnem slovenskem jeziku 16. stoletja in kakšna so odstopanja, oz. ustvarjalni delež naših reformacijskih piscev. Izvirnik ustvarja podlago za razširitev težjih pomenoslovnih vprašanj. Za trden vpogledv razmerje med slovensko ustreznico in izvirnikom je treba določiti, kakšna je pomenska prekrivnost in kje so ugotovljivi pomensko-smiselni odkloni sporočila. Pri redakciji ša je najpomembnejša pritegnitev izvirnika k pomenskim razlagam težko določljivega osnovnega ali stranskih pomenov slovarske iztočnice.
HEBREJŠČINA ni samo jezik, za katerega so privrženci trijezičniške herezije trdili, da je to ob grščini in latinščini eden izmed (edinih) treh jezikov, v katerih se sme častiti Boga, marveč je to ...dejansko jezik, ki je - bolj posredno kot neposredno sicer - zahodni kulturi vtisnil izjemen pečat.
Duhovnik Štefan Kociančič (1803 – 1883) je bil več kot trideset let profesor vzhodnih jezikov in svetopisemski ekseget v goriškem semenišču. Bil je bibliotekar v goriški Semeniški knjižnici in ...nabožni pisatelj. Obvladal naj bi okrog petnajst jezikov, sestavil je vrsto slovarjev in učbenikov. Knjiga Specimina lectionis scripturae hebraicae, hebrejska slovnica za njegove učence, je prvič izšla v Gorici leta 1853. Na sliki je prva stran druge popravljene izdaje iz leta 1860.
PDF