Opis skodele v Teokritovi Prvi idili je vrivek, ki pa ni zgolj dekorativen, ampak je integralni del pesnitve. Notranja meja, ki opis loči od pripovedi, je nedoločljiva. Skodela je izdelana iz lesa in ...ima na zunanji strani izrezljane tri slike v linearnem zaporedju. Na prvi sliki sta upodobljena moška, ki tekmujeta za žensko naklonjenost, na drugi je stari ribič, ki lovi ribe, na tretji pa deček v vinogradu, ki plete mrežo za kobilico. Motivno in slogovno se opis navezuje na starejšo tradicijo; prizora tekmecev in vinograda najdemo tudi na Ahilovem ščitu. Pri analizi besedila sem izhajala iz retorične tehnike ekphrasis: »Ekfraza je opisni govor, ki živo privede pred oči to, kar se opisuje« (Spengel, Theon, Prog. 11, 239). V ospredje stopa ideal žive nazornosti (enargeia), ki opis spremeni v ekfrazo oziroma pri bralcu ali poslušalcu doseže iluzijo slike. Pomembno vlogo imajo barve in material, iz katerega so narejeni izdelki (rumeni cvetovi, sivi lasje, temno grozdje, lesena skodela). Ločiti moramo »enargejo« kot predstavljivost same slike in »enargejo«, ki jo v opisu dosežemo z besednimi učinki. »Enargejo« je mogoče stopnjevati z opisom gibanja, dejanj, misli in nagibov v pripovednih delih, npr. z aliteracijo in asonanco. Ali gre za opis realne ali fiktivne umetnine? Opis se navezuje na konkretne ikonografske tipe in posnema nekatere estetske težnje likovnih predlog, vendar gre obenem za ustvarjalen literarni konstrukt, ki se navezuje na retorično-filozofsko teorijo o domišljijski upodobitvi, phantasia. »Slikovni realizem« tega opisa sledi težnjam pozne klasične dobe. Pesnik se pri opisu osredotoči na bistvene elemente zgodbe, ker predvideva, da poslušalci/bralci poznajo vsebino. Poleg tega se Teokritov opis ne omejuje na vprašanje »vizualnega« v besedni umetnini, temveč pripoved komentira. V tem kontekstu je mogoče opis razumeti kot metaforo za življenjsko vztrajnost – nasproti smrti, ki jo v tej pesmi izbere Dafnis.
ALKAJ iz Mesene (ok. 200 pr. n. št.) Kdo te, ujetnik, tako brezbožno je vklenil v okovje, kdo ti je roki trdno zvezal za hrbtom navzkriž in zasnoval tvoj obraz ves umazan? Kje lok je okretni, fantek, ...kje trpki je tul, poln plamenečih puščic? Tisti kipar, ki je tebe, ki vnemaš s strastjo še bogove, v takole past prignal, ta se je mučil zaman. (AG 16.196)
Judje in Grki v Aleksandriji Klemen Klun
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2003, Letnik:
5, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Čeprav je bilo prav kulturno okolje velemestne Aleksandrije v Egiptu tisto, v katerem sta se grška in judovska kultura že od slovitega prevoda Mojzesove Postave naprej (III. stol. pr. n. št.) ...intenzivno prepletali, sega zgodovina poročil o stikih med Grki in starimi Izraelci daleč nazaj v čase kraljev Davida in Salomona. Razprava je kratek oris zgodovine teh stikov, posebna pozornost pa je posvečena judovskim reakcijam na helenistično nasilje Aleksandrovih naslednikov v Palestini, ter Ptolemajski Aleksandriji in grško pišočim judovskim avtorjem v mestu (Aristobul, Filon), ki so s svojim opusom pomembno zaznamovali tudi kasnejše krščansko branje in razumevanje (alegorija, tipologija) hebrejskega Svetega pisma.
PDF
