Vpogled v doslej neprebrano arhitektovo pisemsko zapuščino in nekatere druge zgodovinske vire temeljito spreminja vedenje o nastanku in opremi Plečnikovega domovanja v Trnovem. Glavni namen gradnje ...valjastega prizidka (1923–1924), ustvariti skupen dom za brate in sestro, se ni posrečil zaradi njihovih različnih življenjskih usod. Sprva so se vsi navduševali za hišo na sedanjem Ciril-Metodovem trgu 10, v kateri je stanovala sestra, a se je Andrej Plečnik po vrnitvi iz Idrije raje odločil za nakup hiše za trnovsko cerkvijo v Ljubljani. Popraviti je treba tudi trditev, da naj bi se Jože sprl z najmlajšim Janezom, nakar naj bi ta zapustil hišo v Trnovem. V resnici oba v njej nikoli nista skupaj stanovala. Tudi starejši Andrej svoje posesti ni dolgo užival, ker ga je disciplinska komisija spodila iz ljubljanske realke, na kateri je poučeval verouk. Odšel je za kateheta v Kočevje in se ni nikoli več za stalno vrnil v Ljubljano. Na koncu je arhitekt v hiši ostal sam in si jo po svoje opremil.
V zadnjih letih francoska urbanistična politika zahteva razmislek o možnih povezavah in stičiščih med značilnima in skoraj protislovnima oblikama stanovanjske gradnje: kolektivnimi socialnimi ...stanovanji in predmestnimi enodružinskimi hišami. V Franciji veljata zakona, ki spodbujata nasprotujočo si dinamiko na stanovanjskem trgu: zakon o solidarnosti in urbani prenovi, sprejet leta 2000, spodbuja gradnjo socialnih stanovanj in od občin zahteva, da dosegajo zahtevano kvoto, zakon o stanovanjih in prenovljenem urbanizmu, sprejet leta 2014, pa pospešuje zasebno gradnjo, da bi se z zgoščevanjem predmestne gradnje omejilo nenačrtno širjenje mest. Zaradi teh dveh nasprotujočih si načrtovalskih pristopov so lokalne oblasti prisiljene izvajati kompleksne politike, katerih uresničljivost je vprašljiva. V članku je avtor predstavil glavna socialna in politična pojma, na podlagi katerih se v Franciji spodbuja gradnja socialnih stanovanj, in sicer pravico do stanovanja in, kar je najpomembnejše z vidika predmestij, socialno raznolikost sosesk. V povezavi s tem je obravnaval pomen socialne raznolikosti za predmestja in predstavil nekaj uspešno izvedenih projektov gradnje socialnih stanovanj v predmestnih soseskah. Članek je zaokrožil z razpravo o možnih metodah reševanja nasprotja med dinamiko gradnje socialnih stanovanj in procesi zgoščevanja zasebne gradnje v predmestjih.
Albert Sirk, slikar, rojen v Sv. Križu pri Trstu kovaču in mehaniku Jožetu iz ribiške družine in Uršuli (r. Magajna), umrl v Celju. Obiskoval je osnovno šolo v Pulju, kamor se je preselil njegov oče, ...v Sv. Križu in Trstu; tu potem 1901–4 realko (3 razr., 1 sem. 4. razr.), a zaradi bolezni izstopil. L. 1906–7 se je učil na tržaški obrtni šoli (dekorativno risanje), potem bil risar v litografiji. Služil je vojake v vojni mornarici 1908–12, 1912–3 obiskoval slikarski tečaj za nazorno risanje na Zavodu lepih umetnosti v Benetkah, ga končal v Urbinu 1913 z izpitom in bil usposobljen za pouk risanja na osnovnih in tehničnih nižjih šolah. L. 1913 so ga vpoklicali k mornarici, bil tam vojni risar v Pulju, poučeval v risanju tudi otroke admirala Hortyja. Po vojni je v rojstnem kraju režiral, igral, neutrudno slikal; 1921 se je poročil z Doro Dovšak iz Sv. Križa in postal pogodbeni suplent na gimnaziji Francesco Petrarca v Trstu, kjer so ga pa kot nezaželenega Slovenca leta1923 odpustili; 1922–9 je poučeval na Strokovni nadalj. šoli v Komnu, v rojstnem kraju pa leta 1923 prostovoljno kamnoseške in kiparske vajence, bil v letih 1924–7 učitelj risanja na Slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, a so ga morali kot ne dovolj zanesljivega državljana odpustiti. Umaknil se je v Jugoslavijo; ker ni imel predpisane šolske izobrazbe, je bil v letih 1929–37 pogodbeni strokovni učitelj na meščanski šoli pri Lenartu v Slovenskih goricah, v letih 1937–41 na gimnaziji v Celju. Nemci so ga izselili v Paračin, Zaječar, leta 1945 se je vrnil v Celje, nato ga je PNOO poklical v Trst zaradi ustanovitve slovenske obrtne slikarske šole. Leta 1946 je učil na učiteljišču v Portorožu, 1947 se je bolan preselil v Celje.Albert Sirk je izrazit realist s kancem romantičnega navdiha, preprost in odkrit. Ljubi močne kontraste v osvetljavi, barve nanaša žive in bleščeče v kasnoimpresionističnem načinu. Sprva se je ukvarjal s portreti, kjer je iskal predvsem psihično resničnost in podobnost; v risbi s peresom ali z ogljem je včasih opaziti močne ekspresionist. stilizacijske vplive, mestoma tudi trdote. Pozneje se je posvetil slikanju morja in je prvi slovenski mojster marin, ribičev in mornarjev. Motivi so iz slovenske tržaške obale, pozneje Dalmacije. Tu je lirik, kasnejše oljne slike so delane temperamentno, s širokimi potezami, virtuozno. Akvareli, kjer je dosegel vrhunec svojega slikarstva, izražajo slikovito barvitost, tenak čut za svetlobo in poudarjajo sproščeno gibanje. Figuraliki je posvečal mnogo pozornosti, ustvaril več žanrskih kompozicij s človeško in živalalsko štafažo. Zelo močna so njegova bleščeča tihožitja, zlasti ribja. Spočetka opazno pomanjkljivo tehn. znanje v kompoziciji, perspektivi in anatomiji kmalu obvlada prirojeni umetniški dar. Vir: http://www.primorci.si/osebe/sirk-albert/1246/
Sondažna izkopavanja na Gradcu pri Blečjem Vrhu so razkrila, da je bila vzpetina poseljena v več prazgodovinskih obdobjih. Najstarejše najdbe so ali s konca mlajše kamene dobe ali iz bakrene dobe, ko ...je bilo naselje verjetno prvič utrjeno s kamnitim obzidjem. V času horizonta certoških fibul je na ruševinah prvega obzidja zraslo novo obzidje. Debele plasti z železovo žlindro pričajo, da je bil Gradec v tem času pomembno železarsko središče. Nato življenje na Gradcu za nekaj časa zamre. Ponovno je bil obljuden v starejšem delu poznega latena (stopnja Mokronog IIIa). Tudi takrat je bil gospodarski temelj predelava železove rude. Številni odlomki finega posodja in amfora za vino govorijo za relativno blagostanje poznolatenskih prebivalcev Gradca.
PDF
