Turbotronik se kao pravac u srpskoj popularnoj muzici javlja od 2010. godine, kada je Lenhart imao svoj prvi nastup na Improstoru u Novom Sadu. Nastavljajući dalje s radom, oko njega se stvara ceo ...krug publike, kao i drugih izvođača koji se bave određenim vidom improvizacije muzike. Taj pravac, nekako neplanski, dobija naziv Turbotronik, po istoimenoj reportaži Vice portala. Danas Turbotronik obuhvata nekoliko najrazličitijih grupa koje se bave miksovanjem različitih muzičkih žanrova – od repa, preko popa, pa sve do turbofolka. Ipak, kao začetnik i kao ključna figura turbotronika, izdvaja se Lenhart Tapes. Lenhart je muzičar koji se bavi miksovanjem najrazličitijih zvučnih sadržaja s audio kaseta. Od 2014. godine, Lenhart otpočinje saradnju s Mirjanom Raić, koja mu se priključuje prvenstveno pevajući tradicionalnu muziku u njegovim kompozicijama. Lenhart i Mirjana su do sada snimili desetak pesama i imali su nekoliko zajedničkih nastupa. U ovom radu imam nekoliko ciljeva. Prvenstveno, predstaviću razvoj i ključne karakteristike Turbotronika kao alternativnog muzičkog pravca. Potom, dalju analizu usmeriću ka pomenutim pojedincima – Vladimiru Lenhartu (Lenhart Tapes) i Mirjani Raić. Kroz koncepte muzičke biografije, muzičke zaostavštine, improvizacije i konstrukcije sociokulturne drugosti muzikom, koje ću prvenstveno temeljno razmotriti, ključni cilj mi je da dekodiram poruku koju ovi umetnici šalju široj publici kroz svoju muziku. Rad je zasnovan na građi proistekloj iz polustrukturiranih intervjua koje sam s Lenhartom i Mirjanom obavio u nekoliko navrata, ali i na ličnoj opservaciji i participaciji na njihovim probama i koncertima.
Analiza političkoga diskursa u konkretnom društveno-povijesnom kontekstu zemlje koja razvija demokratski sustav na zasadama totalitarne tradicije pokazuje zamjetnu prisutnost narodnih izreka, ...mudrosti, poslovica u javnom govoru. Navedeni primjeri (U se, na se i poda se.; Snađi se, druže.; Tko je jamio, jamio.) svjedoče o uvjetovanosti čovjekova načina komunikacije, između ostaloga, nagonskom razinom/fiziologijom, koju čovjek dijeli sa životinjskim svijetom. Diskurs u političkoj sferi proizlazi i utječe se elementarnoj egzistenciji, odnosno svakodnevnoj borbi čovjekovoj za opstanak. Iz diskursa se očituje i pojednostavljena percepcija svijeta koja se definira binarnom formulom (afirmativno-negativno, dobro i zlo, mi i oni, naši-vaši). Diskurs obilježen dinamikom prispodobivom stanju prirode, koja proizlazi iz suodnosa sile i straha, u svojem je temelju pretpolitički. Kompatibilan je s Hobbesovim definiranjem stanja prirode kao stanja permamentnog sukoba.
Individualna izkušnja vsakdanjega mestnega življenja je v bistvu vsakdanja improvizacija, med drugimi, meščanov. V urbanih okoljih se družbeno strukturirane formacije vsakdanjega življenja srečujejo ...s povsem individualno situirano izkušnjo v neštetih spontano ustvarjenih in oblikovanih sklopih vsakdanjega življenja. Vizualna percepcija prostora, zvočna orientacija v določenem prostoru ter vohalno in taktilno doživljanje okolja so temeljna estetska dejanja pri kultiviranju skupne urbane resničnosti.
Na temelju analize Czernyjeve razprave Systematische Anleitung zum Fantasieren auf dem Pianoforte članek opisuje prakso klavirskega improviziranja v 19. stoletju in podaja vpogled v veščine in ...vrednote profesionalnih pianistov tistega časa. Analiza razkriva, da so bile za klavirskega improvizatorja 19. stoletja najpomembnejše naslednje lastnosti: tehnična izurjenost in virtuoznost, sposobnost oblikovanja improvizacij v skladu s kompozicijsko tradicijo ter družbena inteligenca, potrebna za sporazumevanje in povezovanje s publiko.
Gledališka umetnost se v vzgojo in izobraževanje lahko vključuje na različne načine in z različnimi cilji. Prva dva stebra gledališke pedagogike – gledališko opismenjevanje in gledališko ustvarjanje ...– imata za cilj seznanjanje z gledališko umetnostjo in ustvarjanje gledališča, medtem ko tretji steber gledališke pedagogike – učenje z gledališkimi pristopi – gledališče (oz. gledališke pristope, metode in tehnike) razume ne le kot cilj, temveč predvsem kot sredstvo za doseganje širših vzgojno-izobraževalnih ciljev. Tak gledališki pristop predstavlja drama v izobraževanju, ki jo lahko apliciramo na različna predmetna področja in pri tem poleg vzgojno-izobraževalnih dosegamo tudi estetske cilje – učimo se z dramo in o drami. Drama v izobraževanju spada med t. i. procesne oblike drame, saj ne predvideva končnega produkta (predstave). Izhaja iz improvizirane simbolne igre / igre vlog, zaradi vzgojno-izobraževalnih ciljev pa lahko trdimo tudi, da označuje učni pristop, pri katerem učitelj / gledališki pedagog uporablja kombinacije metod in tehnik gledališke pedagogike, povezanih v smiselno dramsko strukturo. Drama v izobraževanju ob ustvarjalnih gledaliških dejavnostih največ časa namenja dogovarjanju in strukturiranju pomenov, kar usmerja učitelj / gledališki pedagog. Četudi do potankosti izpeljana definicija drame v izobraževanju ni mogoča, so njene ključne značilnosti naslednje: procesnost, igra vlog, improvizacija, kolektivnost, dialog in simbolna dimenzija.
Odnos med orgelsko uglasitvijo in skoraj vsemi drugimi področji glasbene prakse v Severni in Centralni Nemčiji 17. in 18. stoletja predstavlja ključni dejavnik zgodovinske izvajalne prakse. Vprašanje ...orgelske uglasitve se je obravnavalo ali kot del splošnega zgodovinskega razvoja teorije uglaševanja ali na podlagi domnevne povezanosti s skladbami t.i. »orgelskega repertoarja«, na katerega se je pogosto gledalo z vidika kasnejše liturgične in orgelske koncertantne prakse. Odnosa med ansambelsko igro in orgelsko uglasitvijo se v modernih časih ni dovolj ali sploh kaj upoštevalo. Zdi se, da so mnenja o izvajalni praksi in navade znotraj slednje predstavljale in še vedno predstavljajo delno oviro pri razumevanju odnosov med orgelsko igro, skladbami, orgelsko uglasitvijo in izvajalno prakso v Severni in Centralni Nemčiji 17. in 18. stoletja. Članek skuša odstraniti nekatere teh ovir.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Music therapy is a discipline which uses sound musical language in relationship between the client and the therapist or group relationship as a means within a systematic process of intervention with ...preventive, rehabilitative and therapeutic goals. The basic structure of the therapy process involves defining need, planning interventions, and measuring outcomes.
Considering the difficulties found in children with autism spectrum disorders, we can see that the dysfunction of the central nervous system prevents the coding and interpretation of information, such as spoken language and facial expressions. Because of that, children with autism spectrum disorders find the received messages ambiguous and confusing, and consequently they withdraw from social interaction. Creating music through clinical improvisation in the process of music therapy is a mean of achieving certain communication exchange, which may facilitate communication, cognitive and social-emotional skills in these children.
The main goal of this review is to present application of music therapy in children with autism spectrum disorder, its most used models with this population of clients and to consider its effects.
Abstrakti vyraujančių tamsių spalvų plačių potėpių kompozicija. Centre – balkšva dėmė. Virš jos – tarsi nukryžiuotojo įvaizdis. Nutapyta dinamiškai, pastoziškai, panaudota juoda, rusvos, melsvos, ...rausvos spalvos.
Abstrakti įvairių spalvinių dėmių kompozicija. Centre išryškėja tarsi senos trobos langas iš šešių kvadrato formos spalvingų langelių. Viršuje ir apačioje – tamsiai raudoni lango apvadai. Šonuose – ...įvairiaspalvės langinės. Virš lango rusvame fone – užrašas mėlynai: „ŠVENTMARĖ“.
PDF
