Izhodišča: Senzibilizacije na eritrocitne antigene so lahko pomemben vzrok perinatalne obolevnosti plodov in novorojenčkov. Od vseh eritrocitnih antigenov lahko med nosečnostjo preprečujemo nastanek ...aloprotiteles le proti antigenu RhD (D), in sicer s perinatalnim preventivnim vbrizganjem imunoglobulina anti-D (Ig anti-D). Kljub temu odkrivamo med nosečnicami nove senzibilizacije na antigen D. Namen članka je določiti incidenco senzibilizacij na antigen D med nosečnicami v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2020 ter prepoznati najverjetnejše vzroke za njihov nastanek.
Metode: Retrospektivno smo pregledali medicinsko dokumentacijo z anamnestičnimi podatki in izvide laboratorijskih preiskav v transfuzijskem informacijskem sistemu za nosečnice, pri katerih smo v izbranem obdobju prvič odkrili protitelesa anti-D. Iz dokumentacije smo razbrali najverjetnejše vzroke za nastanek anti-D. Raziskava je potekala na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani (ZTM) ter na Centru za transfuzijsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (CTM).
Rezultati: V obravnavanem obdobju smo odkrili 69 novih senzibilizacij na antigen D, kar pomeni, da se je senzibiliziralo 0,16 % D-negativnih (D-neg) nosečnic oz. 0,26 % D-neg nosečnic s tveganjem. Med nosečnostjo je nastalo 45 % senzibilizacij, 29 % po rojstvu D-pozitivnega (D-poz) otroka, 9 % po predhodni prekinitvi nosečnosti. Od 45 % senzibilizacij med nosečnostjo bi lahko preprečili 8 primerov (26 %), 1 primera (3 %) nismo mogli preprečiti, ostali primeri (71 %) pa so najverjetneje posledica tihih fetomaternalnih krvavitev (FMK). Od 38 % senzibilizacij, ki so nastale po predhodnem porodu ali prekinitvi nosečnosti, bi lahko preprečili 4 primere (15 %): 2 primera po prekinitvi nosečnosti, 1 primer po rojstvu D-poz otroka v tujini, 1 primer zavrnitve zaščite. Skupno bi lahko preprečili 12 senzibilizacij (17,5 %), ki so najverjetneje posledica nepopolnega upoštevanja smernic za preventivno vbrizganje Ig anti-D (med njimi sta 2 nosečnici (3 %) zaščito zavrnili), enega primera (1,5 %) nismo mogli preprečiti (nosečnica kljub krvavitvi ni prišla h ginekologu).
Zaključek: Več kot 80 % senzibilizacij je nastalo kljub upoštevanju smernic za njihovo preprečevanje, 12 primerov (17,5 %) bi lahko preprečili (7 primerov nepopolne perinatalne zaščite z Ig anti-D, 1 primer neizvedene zaščite po rojstvu D-poz otroka in 2 po prekinitvi nosečnosti, 2 primera zavrnjene zaščite), enega primera (1,5 %) pa kljub upoštevanju smernic nismo mogli preprečiti, ker nosečnica kljub krvavitvi ni obiskala ginekologa. Novi ukrep za preprečevanje senzibilizacij bi lahko bila rutinska zaščita z Ig anti-D še v drugem trimesečju nosečnosti in dodatni izobraževalni programi pred načrtovanjem nosečnosti. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti prepoznavanju in ukrepanju ob možnih dogodkih, ko lahko pride do senzibiliziranja v nosečnosti, krvni skupini D ter ob posledicah zavrnitve zaščite z Ig anti-D. Ciljana zaščita že predstavlja enega od ukrepov na tem področju.
Ciljana zaščita z imunoglobulinom anti-D je program, ki na podlagi presejalnega testa omogoča neinvazivno določitev plodovega genotipa RHD iz periferne krvi RhD-negativne nosečnice. Pred uvedbo ...določanja predvidenega fenotipa RhD so vse RhD-negativne nosečnice prejele zaščito z imunoglobulinom anti-D v 28.–30. tednu nosečnosti. V Evropi 40 % RhD-negativnih nosečnic nosi RhD-negativen plod in zaščite ne potrebuje, saj med materjo in plodom ni RhD-neskladnosti in zato ni nevarnosti senzibilizacije na antigen RhD. Z uvedbo tega testa pa nosečnice zaščito z imunoglobulinom anti-D prejmejo ciljano glede na predvideni plodov fenotip RhD. Z uvedbo nacionalnega programa je Slovenija postala ena redkih držav v svetovnem merilu, ki izvaja ciljano zaščito z imunoglobulinom anti-D.
Introdução: a administração pós-parto por rotina da Imunoglobulina (Ig) anti-D, bem como a sua administração aquando de eventos de risco para hemorragia transplacentária, diminuiu a incidência de ...isoimunização Rh de 17% para 0,83-1,5%. Para minimizar este risco prevê-se actualmente a sua administração antenatal por rotina. Visto tratar-se de um hemoderivado é necessário ponderar os riscos inerentes à sua administração. Objectivos: Rever a evidência disponível sobre a efectividade e riscos da administração por rotina da Ig Anti-D durante a gravidez para profilaxia da Isoimunização Rh. Métodos: Pesquisa de artigos de revisão, meta-análises, ensaios clínicos aleatorizados e controlados e normas de orientação clínica na Medline, sites BEM e índex de RMP, publicados em língua portuguesa, inglesa e espanhola, nos últimos 10 anos. Conclusões: A profilaxia antenatal com Ig Anti-D (1.500 UI às 28 semanas ou 500 UI às 28 e 34 semanas gestacionais) é efectiva na prevenção da Isoimunização Rh (SORT C). Nas doses utilizadas é insuficiente para causar anemia ou hemólise clínica no RN e o risco de transmissão de doenças infecciosas é baixo (SORT C). São necessários novos estudos com end-point centrado no paciente para avaliar o impacto desta medida na mortalidade e morbilidade do feto/recém-nascido.
PDF