U radu se analizira uloga i važnost institucija, udruga i organizacija u životu ratnih migranata (povratnika i useljenika) u poslijeratnom razdoblju. Istraživanje je provedeno na prostoru zapadnog ...dijela Brodsko-posavske županije (općine: Gornji Bogićevci, Dragalić, Okučani, Stara Gradiška). Korištena je metoda ankete a ispitivanjem je obuhvaćeno ukupno 180 ratnih migranata. Anketirano je 60 ispitanika iz triju sociološki relevantnih i prepoznatljivih skupina: izbjeglice useljenici, povratnici Hrvati i povratnici Srbi. Statistička značajnost razlika testirana je metodom χ2 testa. Kontakti s institucijama ostvaruju se na lokalnoj razini, dok percepcija institucionalnog djelovanja pored lokalne obuhvaća državnu i međunarodnu razinu. Analiza odgovora ispitanika pokazuje da je odlazak u institucije po različite oblike pomoći još prisutan kod većine ispitanika. Iako ispitanici navode različite razloge posjeta institucijama, humanitarna pomoć je još najučestaliji motiv odlaska. Od skupina, najmanju učestalost odlaska nalazimo u povratnika Hrvata, koji su egzistencijalno bolje pozicionirani od ostalih dviju skupina. Istraživanje pokazuje da rad i stvaralaštvo nisu dovoljno zaživjeti u poslijeratnom razdoblju, a veći dio ratnih migranata čini još uvijek skupinu ovisnog stanovništva.
Ispuniti društvena očekivanja – najkraće je objašnjenje uloge bilo koje društvene institucije. Ispuniti očekivanja znači uspješno riješiti društvene probleme i otkloniti društvene prijetnje. Najveće ...prijetnje na početku 21. stoljeća prijetnje su opstanku ljudi i životu na planetu. Većina tih prijetnji “čudovišta” su koja smo mi, ljudi stvorili: terorizam je preuzeo ulogu ne samo klasičnom ratovanju već gotovo svakom dijalogu; međunarodni organizirani kriminal, čiji su lideri vrlo često bili usko povezani s nacionalnim vladama, da bi poslije novcem opljačkanim od građana stvarali svoja podzemna carstva; uništenje okoliša, koje polako ali sigurno postaje uništenje života na Zemlji.
To su samo neki od prisutnih problema i prijetnji na koje globalno društvo mora uspješno odgovoriti. Među glavne institucije od kojih se očekuje neutralizacija prijetnji svakako pripadaju policijske i vojne snage. Odluke pojedinih vlada država o uporabi oružanih snaga za postizanje zajedničkih ciljeva, trebaju biti prihvatljive i razumljive vlastitim građanima, kao i strateškim partenerima. Stoga više nije moguće koristiti onu logiku koja je u prošlosti prouzročila najveće prijetnje današnjice. Da bi se uporabom vojnih i policijskih snaga uspješno neutralizirale prijetnje čovječanstvu i životu uopće, potrebno je prekinuti s tradicionalnim razmišljanjem o sili koja služi zastrašivanju drugih i postizanju posebnih, uglavnom sebičnih interesa, a započeti s uporabom potencijala za ostvarenje zajedničkih ciljeva tj. općeg dobra.
U radu se analizira koncept racionalnosti u neoklasičnoj ekonomskoj teoriji. Maksimizirajuće ponašanje ekonomskih aktera moguće je samo kada ovi raspolažu odgovarajućim informacijama i kognitivnim ...sposobnostima. U (realističnijem) slučaju njihovog izostanka, alternativna pretpostavka je prijeko potrebna: akteri su ograničeno sposobni, a neizvjesnost temeljito određuje kontekst odlučivanja. Razmatra se koncept ograničene racionalnosti. Pokazuje se da ga je moguće integrirati u osnovni neoklasični model, ali i reinteipretirati u institucionalističkom smjeru. Ovaj posljednji naglašava tipičnu nesposobnost aktera da procesiraju sve dostupne informacije: otuda se racionalnost aktera tretira kao adaptivna, dok se model optimizirajućeg aktera odbacuje. U takvom pristupu institucije su endogene procesima odlučivanja. Osobito se naglašava njihova informacijska uloga u složenom okruženju sa kojim se suočavaju akteri. Razumijevanje institucionalne dimenzije ključno je za rekonstrukciju ekonomske teorije, koja će se zasnivati na realističnijim pretpostavkama o samim akterima ekonomskog procesa. Time se
ujedno otvaraju i vrata produktivnom dijalogu s drugim društvenim znanostima.
Institucije ograničavaju (individualnu i kolektivnu) akciju i utječu na rezultat racionalnog izbora djelujući kao izvanjska i unutarnja ograničenja. Kada se radi o neformalnim institucijama, snaga ...njihovog utjecaja zavisi o stupnju internalizacije normi koji se razlikuje između pojedinaca i zajednica. Razlika u stupnju internalizacije normi stoga može objasniti razlike u ponašanju. Do razlika u stupnju intemalizacije normi dolazi zbog toga što je socijalni kontekst u kojem živi svaki pojedinac ili zajednica specifičan, a funkcionalnost normi provjerava se u svakom socijalnom kontekstu. Pokaže li se neformalna norma nefunkcionalnom u nekom kontekstu, stupanj njene intemalizacije se smanjuje, i obratno. Norma ne može trenutno nestati zato što se u nekoliko situacija pokazala nefunkcionalnom; ona mora sustavno, tijekom dugog vremenskog razdoblja, pokazivati nefunkcionalnost da bi bila odbačena. Tako se različitost socijalnog konteksta prikazuje kao prostor evolucije normi. Formalne se institucije temelje na neformalnim normama. Ako su neformalne norme duboko intemalizirane, na njima izrasle formalne institucije su stabilne te se teže nasilno mijenjaju i imaju sklonost evolutivnoj promjeni. Vrijedi i obratno. Horizontalne institucije su institucije koje potiču i podržavaju suradnju među akterima, a vertikalne institucije erodiraju suradnju promovirajući eksploataciju i oportunizam. Skup duboko internaliziranih neformalnih normi među članovima neke zajednice nazivamo sociokulturnim kapitalom te zajednice.
In both "Psyche: Inventions of the Other," which stresses the "paradoxical predicaments" in which the concept "invention" remains tied up, and "Ulysses Gramophone: Hear Say Yes in Joyce", which ...focuses on the related aporetics of interpretation, Derrida’s multiple deconstructive performances uncover the aporias that beset the traditional and seemingly obvious relationship of priority between invention and interpretation that governs, for example, Kant’s analysis of the relationship between taste and genius. As I hope to show in what follows, Derrida demonstrates both that invention strictly speaking is ruined by interpretation, just as interpretation strictly speaking, is ruined by invention. One cannot demarcate a domain for the one that is not always already contaminated by the other, and this mutual contamination means that both "invention" and "interpretation" cannot become entirely true to their concepts. That is, both invention and interpretation strictu sensu are impossible. Derrida’s way of thinking, therefore, demonstrates that there is no logically coherent basis for the invention/convention distinction that is all too often used to support the traditional belief that a musicologist’s sole task is merely the second-level analytical interpretation of musical compositions already so inventively brought into being by artists. This is an attitude that neatly excludes musicology from the domain of cultural production, which, it is often supposed, absolves the discipline of the responsibility for cultural critique at the coalface, as it were. In my view, then, the importance of Derrida’s pattern of thinking for critical musicology has to do with its power to address the dangers of ideological blindness that are the result of placing musicologists and/ or artists strictly on opposite sides of the invention-convention coin.
Po zgodnejsih empiricnih analizah literature, ki so bolj zanimive zaradi relativno hitre uporabe racunalnikov in segajo v 70. in 80. leta (Peter Scherber: Slovar Presernovega pesniskega jezika, 1977; ...Denis Poniz: Numericne estetike in slovenska literarna znanost, 1982, razpravi Numericna estetika in usoda umetnosti, 1972a, Racunalniki in poezija, 1972b), je potrebno za obdobje 90. let omeniti razpravo Kolicinske in empiricne raziskave literature Mirana Hladnika (1995), ki skorajda ne bi smela manjkati v bibliografijah clankov s podrocja empiricnih studij literature.2 Poudaril je, da je empiricnim studijam literarnost kognitivni pojav,3 je pa sel zatem cisto v smer kolicinskih analiz literature. Polje obravnave teoreticnih izhodisc ELZ je bilo boljkone prazno. O tem posredno prica tip vecine empiricnih obravnav, ki so se najvec posvecale raznim plastem literarnega zivljenja, kakor sta knjigotrstvo in zaloznistvo. Sem spadajo obravnave knjige in bralca; leta 1999 je pri ljubljanski Filozofski fakulteti pod tem naslovom in s stevilko IV izsla knjiga Gregorja Kocijana, Martina Znidersica in Darke Podmenik, ki ima svojega predhodnika v Kocijanovi monografiji Knjiga in bralci (1974).4 Vrzeli, ki so medtem nastale na podrocju obravnave spoznavnoteoreticnih vidikov ELZ, je med prvimi zacel izpopolnjevati Dejan Kos. Iz leta 1998 je njegova germanisticna literarnovedna disertacija Zasnova empiricne literarne znanosti z vidika radikalnega konstruktivizma, ki je v slovenski prostor prinesla prvo izcrpnejso predstavitev teoreticnih izhodisc ELZ in je bila podlaga knjigi Theoretische Grundlage der Empirischen Literaturwissenschaft(2003). Vendar ta prispevek, ki je pomemben za uveljavljanje ELZ pri nas, vsaj v nacionalni literarni vedi ni imel taksnih ucinkov, kakor bi jih lahko imel.5 Eden od vidnejsih kazalnikov so pomanjkljivi referencni seznami v literarnovedni produkciji, ki se kakorkoli nanasa na ELZ. Razloge temu gre iskati v razmeroma sibki povezanosti med slovenisticnimi in drugimi filoloskimi studiji, v premajhnem posluhu in zanimanju za sorodne raziskave na obeh straneh, v jeziku strokovne produkcije (germanisti npr. veliko objavljajo v nemscini), to je povezano z mestom objave in verjetno se cim. Vendar se ocitek o pomanjkljivih referencnih seznamih se bolj nanasa na odsotnost glavnih nemskih raziskovalcev iz ELZ v nekaterih slovenskih objavah s podrocja empiricnih in sorodnih studij, na kar sem ze opozorila in cemur iscem razloge zlasti v dejstvu, da do danes nimamo slovenskih prevodov temeljnih del s podrocja ELZ; poleg obeh temeljnih Schmidtovih del, ki tudi pogosto nista navedeni, ampak je teorija povzeta po slovenskih avtorjih, ki so se nanj nanasali, bi si pozornost zasluzila zbirka LUMIS-Schriften6 ali izbrana dela vidnejsih teoretikov podrocja7 (prim. Perenic 2010: 29). O vlogi radikalnega konstruktivizma v literarni vedi je pisala tudi germanistka Neva Slibar (npr. 2001). Na temo teoreticnih podlag ELZ je v Primerjalni knjizevnosti 2002 clanek objavil Marijan Dovic.8 Konstruktivisticno (meta)teorijo je pred tem v Modernih metodah literarne vede (1999; 2003: 228) omenil Tomo Virk, ki je predstavil samo ute-meljitelja ELZ, kar pa je pricakovano, saj je bila knjiga namenjena pregledu metod literarnega raziskovanja. Sama sem o radikalnokonstruktivisticnih (RK) podlagah ELZ govorila v prispevku za slavisticni kongres 2007 in pisala v uvodnih poglavjih doktorske disertacije Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empiricne sistemske teorije (Perenic 2008),9 ki je bila podlaga za znanstveno monografijo Empiricno-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri (2010); v jedru sta kriticni pregled sistemskih modelov literature10 in zasnova izvirnega modela, vendar sem se dotaknila tudi vloge RK v (empiricni) literarni vedi. Poleg publikacij in knjig, ki so od konca prejsnjega stoletja prinasale empiricne studije literature, je bila za uveljavljanje in krepitev te usmeritve pomembna tudi nje- na institucionalna zastopanost. Studij Schmidtove teorije oz. ELZ je bil sestavni del uvodnega cikla predavanj iz nemske literarne znanosti na ljubljanski germanistiki pri Nevi Slibar,20 ki je za bolonjski studij spisala ucni nacrt za predmeta Literarni sistem I (literarno besedilo) in Literarni sistem II (kontekst). Na pojem literarnega sistema, ki ga uporablja ELZ, naletimo v studijskih programih iz let 1995 in 1997 Marka Juvana, ki se je v 90. letih odzval na spremembo literarnoraziskovalne paradigme. Seznanjanje z ELZ na ljubljanski slovenistiki sicer ze dolgo casa poteka pri uvodnih metodoloskih predavanjih Mirana Hladnika, najvec v okviru predmeta Uvod v studij slovenske knjizevnosti, ki ga trenutno izvajava skupaj in pri katerem pokrivam podrocje sistemskih obravnav literature. (Perenic 2010: 7-8) Sistemskoteoretske vsebine sem nedavno vkljucila v dodiplomski izbirni predmet Slovenski druzbeni sistem literatura, ki ga izvajam od studijskega leta 2011/12,21 in v doktorski predmet Metodologija slovenisticne literarne vede na ljubljanski FF. Pri predmetu Metodologija literarne vede ga pokriva Dejan Kos, ki je poglavja iz ELZ pred leti vkljucil v germanisticni predmetnik na mariborski germanistiki, medtem ko je na ZRC SAZU za to podrocje pristojen Marijan Dovic. Empiricnemu studiju literature so se odprla vrata z nekaterimi bolonjskimi predmeti, kakrsna sta npr. Literatura in mediji ter Literatura in kulturne ustanove.22 H krepitvi polozaja empiricnih literarnovednih studij poleg raziskovalcev na osrednjih raziskovalnih in visokosolskih ustanovah prispevajo diplomske, magistrske in doktorske naloge studentov, ki jih tu ne moremo vseh nasteti. Ceprav vecinoma ne izidejo knjizno in so zato kot sivo polje redkeje upostevane v strokovnih debatah, so pomemben prispevek k empirizaciji disciplinarnega podrocja. Med raziskovalnimi projekti, ki literaturo pojmujejo v duhu empiricnih metod, je Prostor slovenske literarne kulture: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (2011-2014), ki ga vodi Marko Juvan in je deloma ze uresnicil zastavljene cilje s tematsko stevilko Slavisticne revije Prostor v literaturi in literatura v prostoru (2012, ur. Urska Perenic). Pri zbiranju obseznih biografskih in geografskih podatkov za projekt je uspesno sodelovala skupina ljubljanskih slovenistov, kar je verjetno se en recept za krepitev empiricnega podrocja, ki je v tesnejsi medsebojni povezanosti studentov in raziskovalcev profesorjev.
Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti. ...Stagnacijo v spoznavnoteoretični diskusiji skuša preseči s premislekom nekaterih novejših raziskav možganskih funkcij. Nič manjša vloga ni pripisana raziskavam, ki predvsem uporabljajo empirične metode in tudi prispevajo k empirizaciji literarne vede. Predstavljena so glavna imena, dosežki ter inštitucije, kjer se na Slovenskem izvajajo empirične študije literature.
Straipsnyje nagrinėjami Konstitucijos 112 straipsnio 5 dalyje numatytos specialios teisėjų institucijos, kuri šiuo metu galiojančiame Teismų įstatyme įtvirtinta Teisėjų tarybos pavadinimu, sudėties ...teisinio reguliavimo pokyčiai nuo pat šios institucijos įsteigimo 1994 metais iki paskutiniųjų 2019 metais padarytų pakeitimų. Įgyvendindama Konstitucijoje jai pavestas funkcijas Teisėjų taryba veikia kaip atsvara Respublikos Prezidentui formuojant teisėjų korpusą, o būdama viena svarbiausių teisminės valdžios savivaldos institucijų atlieka labai svarbią misiją saugodama teismų sistemos ir teisėjų nepriklausomumą. Straipsnyje nagrinėjamas esminius Teisėjų tarybos sudėties pokyčius nulėmęs Konstitucinio Teismo 2006 m. gegužės 9 d. nutarimas, kuriame buvo išaiškinta, kad šios institucijos nariais gali būti tik teisėjai. Autoriai pateikia siūlymus, kurie, jų manymu, sudarytų prielaidas gerinti Teisėjų tarybos veiklos veiksmingumą: įtvirtinti draudimą Teisėjų tarybos pirmininku rinkti Lietuvos Aukščiausiojo Teismo ir Lietuvos vyriausiojo administracinio teismo pirmininkus, sumažinti pernelyg didelę aukštesniųjų teismų teisėjų ir teismų pirmininkų įtaką teismų savivaldoje, nustatyti proporcingas visų teismų teisėjų atstovavimo kvotas, visus renkamus Teisėjų tarybos narius rinkti visuotiniame teisėjų susirinkime ir į Teisėjų tarybos sudėtį įtraukti ne tik teisėjus.
Po sprejetju Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja leta 1999 so se začele oblikovati inštitucije, ki skrbijo za skladen regionalni razvoj. Kakšno vlogo imajo v njih geografi, smo ...poskušali ugotoviti s pomočjo ankete. Iz podatkov o številu geografov, ki v njih delujejo, možnostih novih zaposlitev ter zbranih prednosti in slabosti geografov, lahko sklepamo na aplikativno vrednost geografije v regionalnem planiranju v Sloveniji danes.
Straipsnis skiriamas ugdymo institucijų pradedančiųjų vadovų kvalifikacijos kėlimo tematikos sudarymo problemai. Plačiau aptariama Lietuvai adaptuota Lietuvos-Suomijos pradedančiųjų vadovų mokymo ...programa, kur vadovai mokosi naujų ugdymo institucijos valdymo formų ir jos adaptavimo Lietuvai rezultatai. Eksperimento rezultatai yra teigiami, jo privalumai atskleidžiami straipsnio išvadose. Ši medžiaga gali būti svarbi modernizuojant pedagoginio ir vadybos profilio studentų paskaitas ir pratybas ir taikytina pradedančiųjų ugdymo institucijų vadovų, mokymui.
PDF
