Transfuzija krvi po kirurškem posegu poveča tveganje za pooperativne zaplete, podaljša bolnišnično zdravljenje in poslabša izhod kirurškega zdravljenja. Neopredeljena in nezdravljena slabokrvnost ...pred operacijo predstavlja neodvisni napovedni dejavnik za perioperativne zaplete in transfuzijo v perioperativnem obdobju. Pred operacijo moramo odkriti bolnike, pri katerih je tveganje za slabokrvnost večje, ter jim prilagoditi predoperativno pripravo, kirurško tehniko in pooperativno zdravljenje.
Program »Skrb za bolnikovo kri« (angl. Patient Blood Management PBM), ki je že uveljavljen v mnogih evropskih državah in podprt s strani direktorata Evropske komisije, je usmerjen v zdravljenje anemije, optimiziranje hemostaze in zmanjšanje potrebe po transfuziji krvi. Trije osnovni stebri so (1) optimalna hematopoeza, (2) zmanjšana iatrogena izguba krvi in (3) izboljšana bolnikova toleranca za anemijo.
Analizirali smo potrebe po transfuziji krvi pri bolnikih, operiranih zaradi pljučnega ali urološkega obolenja v kirurškem centru Bitenc, d.o.o, med oktobrom 2016 in oktobrom 2018. Od bolnikov, ki so transfuzijo eritrocitov prejeli med operacijo, so bili predoperativno anemični 4 (57%) bolniki. Od bolnikov, ki so transfuzijo dobili pooperativno na oddelku, je bilo predoperativno anemičnih 12 (50%) bolnikov.
V članku opišemo elemente programa PBM ter načrt za uvedbo programa v vsakodnevno klinično prakso.
Izhodišča: Glasovne motnje (GM) so pogoste in imajo lahko velik vpliv na kakovost življenja in delovno zmožnost. Čeprav veliko glasovnih motenj ne predstavlja nevarnosti za življenje, pa imajo velike ...družbene posledice. Najbolj problematične so glasovne motnje za učitelje, ki se soočajo z velikimi glasovnimi obremenitvami. V nekaterih državah so priznane kot poklicna bolezen. Glasovne motnje so lahko tudi veliko breme za celotno družbo. Z njimi so povezani veliki stroški in ekonomska izguba. Kažejo se potrebe po primarni preventivi v poklicih z višjo stopnjo tveganja za nastanek glasovnih motenj.
Pregled stanja v Sloveniji: Za ilustracijo obsega ekonomskega bremena glasovnih motenj smo ocenili neposredne stroške zdravljenja oseb, ki so v letu 2017 poiskale pomoč v terciarni ustanovi zaradi funkcionalnih GM in njihovih posledic. Stroški glasovnih motenj (SFM) so v letu 2017 znašali 273.249 €. Kar 63,7 % vseh stroškov glasovnih motenj so ustvarile ženske.
Več kot polovica stroškov, 51,6 %, so stroški specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti, 39,3 % so stroški bolnišnične zdravstvene dejavnosti, preostalih 9,1 % pa zajemajo stroške splošne zunajbolnišnične dejavnosti. Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je bilo med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 izvedenih 3.052 obravnav, od tega 12,1 % v splošni otorinolaringološki ambulanti, 51,7 % v foniatrični, 21,6 % v kliničnologopedski in 14,6 % v kliničnopsihološki ambulanti. Rezultati pomenijo le del ocene stroškov, ki so posledica zdravljenja glasovnih motenj. Za celovito oceno bremena bi bilo smiselno oceniti tudi stroške zdravil, posredne zdravstvene stroške ter stroške zaradi zmanjšane in izgubljene produktivnosti.
Zaključki: Glas igra pomembno vlogo pri zmožnosti opravljanja poklica. Glasovne motnje negativno vplivajo na delovno produktivnost in kakovost življenja. Vzrok funkcionalnih GM je napačna ali čezmerna raba glasu, zato bi jih torej lahko preprečili. Menimo, da bi s preventivnimi programi glasovne higiene in vokalne tehnike, predvsem pri osebah, ki so glasovno obremenjene na delovnem mestu, te stroške bistveno zmanjšali.
'Sustainable Food Waste-to-Energy Systems' assesses the utilisation of food waste in sustainable energy conversion systems. It explores all sources of waste generated in the food supply chain ...(downstream from agriculture), with coverage of industrial, commercial, institutional and residential sources. It provides a detailed analysis of the conventional pathways for food waste disposal and utilisation, including composting, incineration, landfilling and wastewater treatment.
Devetdeset dnevna ločevalna dieta je najbolj pogosto uporabljena dieta za izgubljanje telesne mase. Temelji na ločevanju makrohranil znotraj posameznega dneva. Dieta je glede na vnos makrohranil ...sestavljena iz štirih tipov dni (proteinski dan, sadni dan, škrobni dan in dan ogljikovih hidratov). V raziskavi smo dieto prehransko ovrednotili z uporabo metode ocenjene količine in računalniškim programom Prodi 5.7 ter dobljene podatke primerjali z referenčnimi vrednostmi za vnos hranil. Rezultati so pokazali, da je predvidena povprečna dnevno zaužita količina energije 4196 ± 1483 kJ, kar ne zadosti niti potrebam bazalnega metabolizma povprečne ženske, niti povprečnega moškega. Energijski deleži makrohranil so znotraj posameznega tipa dneva izven priporočenih vrednosti, vendar dieta v povprečju zagotovi uravnoteženo razmerje med njimi. Po pričakovanjih se največ beljakovin zaužije na proteinski dan, kot se tudi na dan ogljikovih hidratov zaužije največ ogljikovih hidratov. Količina zaužitih maščob je nizka in v povprečju predstavlja le 23% dnevne energije. Devetdeset dnevna ločevalna dieta je energijsko revna izbira prehranjevanja za povprečnega posameznika, zato je izgubljanje telesne mase ob njeni uporabi zagotovljeno. Z dieto posameznik v povprečju ne zaužije dovolj prehranske vlaknine, vitaminov B1, B2, biotina, folne kisline, A, D in E ter mineralov kalcija, magnezija in joda. Zaradi naštetih deficitov v vnosu hranil je ta dieta prehransko neustrezna, za zdravje potencialno nevarna in zato njeno dolgotrajno uporabo odsvetujemo.
V članku je obravnavano področje varovanja kmetijskih zemljišč pred pozidavo v Sloveniji z vidika plačila zaradi spremembe namembnosti. Posebno plačilo zaradi spremembe namembnosti kmetijskih ...zemljišč je bilo na območju Slovenije uvedeno v sedemdesetih letih preteklega stoletja, z njim so želeli upočasniti takratne izredno velike posege v kmetijski prostor in hkrati pridobiti finančne vire za vlaganja v kmetijstvo, predvsem v agrarne operacije. V raziskavi smo preučevali metodologijo obračunavanja ter višino odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč na območju Slovenije za posamezne časovne intervale v obdobju 1979–2012. Poleg rezultatov raziskave predstavljamo zakonska določila, ki so v posameznih obdobjih urejala področje obravnave. Višina namenskega plačila zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč je za študijsko obdobje predstavljena za tri katastrske okraje (Novo mesto, Kranjsko Goro, Mursko Soboto) ter podrobneje za izvedene primere plačil na območju upravne enote Lendava v katastrskem okraju Murska Sobota. Ugotovili smo, da se je višina plačila zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč spreminjala po obdobjih in da je bila v preteklosti že veliko višja od višine plačila, ki je bila določena s spremembo zakonodaje v letu 2011 in v letu 2012 še znižana ; This article discusses the field of agricultural land protection against soil sealing in Slovenia from the perspective of the land development tax applied to land-use changes. In Slovenia, the land development tax for agricultural land use change was introduced in 1970s with the aim to slow-down the then huge interventions in agricultural land and at the same time to get financial resources for investments in agriculture, in particular for the purpose of agrarian operations. In the research, the methodology for calculating the land development tax for conversion of agricultural land to built-up land and the amount of the tax in Slovenia during reference intervals in the study period 1979-2012 is analysed. The results of the research are presented together with the legal framework, which regulated the discussed field in individual time periods. For the study period, an analysis of methodology for calculating the agricultural land development tax was done for three cadastral districts (Novo mesto, Kranjska Gora and Murska Sobota), and an in-depth analysis of actual payments was done in the area of administrative unit of Lendava in the cadastral district of Murska Sobota. It has been shown that the amount of the agricultural land development tax was changing in the study period and that its value in the past had significantly exceeded the amount, which was determined with the change of legislation in 2011, and has been even decreased in 2012.
Pričujoči članek povzema ugotovitve iz večje raziskave, za potrebe katere smo opravili več vrst analiz potreb in pridobili podatke o jezikovnih potrebah študentov ekonomije. Analize potreb so bile ...opravljene zaradi ugotavljanja pomena poučevanja/učenja poslovne angleščine za prihodnje strokovne in profesionalne namene bodočih ekonomistov, njihovega trenutnega znanja splošne in poslovne angleščine ter subjektivnih potreb, želja in pričakovanj glede poučevanja/ učenja poslovne angleščine. Obenem smo tudi dobili vpogled v njihove učne potrebe, strategije in učne stile. Prispevek tudi opozarja na začetke procesov pozabljanja splošne angleščine pri študentih ekonomije in poudarja škodljivost eno-/večletnega obdobja neuporabljanja angleščine v 1. letniku, ko na fakulteti ni organiziranih predavanj iz tujega jezika. To obdobje opišemo kot eno poglavitnih ovir na poti učenja poslovne angleščine v 2. in 3. letniku na fakulteti, saj je le neokrnjeno znanje splošne angleščine temelj, na katerem se gradi znanje poslovne angleščine. Članek končamo s priporočilom o vpeljavi tujejezikovnih predavanj že v 1. letnik, saj bi s tem omogočili prepotrebno stalnost v učenju tujega jezika.
PDF
