Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Idrija: rudnik živega srebra zunanjost, slovenski grb in zastave, pogon nove rotacijske peči, ruda v peči. Maribor: most čez Dravo, promet na ulici, kulturna prireditev v Metalni, pevci, orkester. Ljubljana: delo na pošti pred prazniki, pošiljanje telegrama, žigosanje pošiljk, promet na cesti, fički, Ljubljana v prazničnem jutru, izlet v naravo. Logarska dolina: prvomajski slalom na Okrešlju, panorama Okrešelj. Obala: turisti, parkirani avtomobili, fički, fotografiranje na pomolu. Izlet v naravo, piknik, fantek pije cockto iz steklenice, otroci, ribič. Rožnik: praznovanje, zbrani za klopmi, harmonikar, spremljanje prenosa parade na ekranu televizorja, maršal Josip Broz Tito pozdravlja delovno ljudstvo.
Že tričetrt stoletja se v prvomajskem jutru vije delavska zastava. Ob velikem prazniku smo se ozrli po vseh straneh naše dežele, pospremili smo naše ljudi na slavja, beležili njihove uspehe, jim želeli veselo praznovanje. A prvega maja ne praznujemo le s slavnostnimi prireditvami, z zborovanji, akademijami, cvetjem in zastavami. Praznujemo ga tudi z uspehi našega dela. Vseh nismo mogli zabeležiti, ustavili smo se le v idrijskem rudniku živega srebra, kjer bo jutri stekla nova rotacijska peč za predelavo živosrebrne rude. Že delavski praznik pred tremi leti so v rudniku počastili s prvim pogonom enake peči, tej drugi bo čez nekaj let sledila tretja.
Spreminjajo se časi... Ni še tako daleč čas, ko bi bila umetniška predstava v tovarniški hali nezaslišana reč. Danes je to nekaj naravnega, razumljivega, še posebej ob velikem dnevu. In prav je tako... Čestitali smo si praznik s stiskom rok, s svetlimi obrazi, s pesmijo, s tisoči in tisoči pisem in razglednic. Te zadnje je pošta pred prazničnimi dnevi komaj zmagovala. A najbrže je lepo posredovati dobre želje, slavnostno razpoloženje...
Na praznično jutro se je Ljubljana zbudila v meglici, a tudi sonce se ni moglo ubraniti dobri volji. Sicer pa je danes Ljubljana napol prazna, pa ne le ona, iz vseh večjih krajev so se včeraj popoldne in danes zlivale reke vozil. Vse »kar leze in gre« se je odpravilo na izlete. Saj to je že znana slovenska lastnost, da izrabimo vsak prosti dan, prvomajske praznike pa še posebej, za izlete v naravo, da odidemo v gore in na morje, med zelena polja in v zasnežene hribe. Življenje v mestih pa utripa le napol, dokler se zadnji prosti dan ne vrnejo ljudje in se z novim poletom lotijo dela. Praznovali smo in bomo na vrsto načinov. Na Okrešlju v Logarski dolini so danes priredili tradicionalni prvomajski slalom. Ne le domačini, prišlo je tudi mnogo tujih turistov - pa ne le Okrešelj, pa tudi na jadranski obali jih je bilo precej. Pa še ena prvomajska tradicija: na Rožniku, gričku blizu Ljubljane, se že desetletja srečujejo delovni ljudje ob svojem prazniku. In tisti, ki so ostali doma? Tem smo prenesli veliko parado. Letošnji praznik se bliža koncu - a pred nami jih je nepregledna vrsta. Srečno, tovariši, in na svidenje... (N. P. S., TVdok, T: 2646)
Information:
Celebrating International Workers' Day in 1964.
Original language summary:
Praznovanje prvega maja, praznika dela, leta 1964.
V današnjem času, ko lahko s sodobno tehniko ujet motiv z besedilom takoj pošljemo v svet, je tovrstno sporočilo le hipnega značaja. Včasih pa smo kupili razglednico, nanjo napisali pozdrave, ...prilepili znamko …Prva slovenska razglednica je nastala najverjetneje že v 80. letih 19. stoletja. Najstarejše doslej znane razglednice iz serije slovenskih krajev, ki jih je v tehniki barvne litografije izdelal umetniški zavod Les & Schwiderdoch na Dunaju, so bile poslane l. 1891. Primož Premzl navaja med upodobitvami krajev s številkami tudi Laško (251).V domoznanski zbirki Knjižnice Laško se nahaja poleg drugega gradiva tudi 174 originalnih razglednic Laškega, Radeč, Rimskih Toplic, Zidanega Mosta in Jurkloštra. Najstarejša ima letnico 1897 in si jo lahko ogledate spodaj. Med fotografi omenimo Aloisa Beera in Lenza ter med založniki Laščana Andreja Elsbacherja, Krella, Pozzotta in Stengla.Kako so se pošiljatelji razglednic počutili v našem mestu, nam povedo nekatera sporočila, ki so jih namenili svojim sorodnikom in prijateljem (na razglednicah iz zbirke naše knjižnice): »Danas smo na izletu v Laškom. Vrlo je lijepo.« »Sporočam ti, da sem srečno prispela sem. Kar prvi dan sem se že kopala. Popoldne nas je šla večja družba na koncert v konkurenčen hotel.« »Preljubi moji! Danes ob 4 popoldne sem bila sprejeta v zdravilišče. Imela sem pregled srca in popis bolezni. Postrežba, soba in družba je odlična.« »Šaljem vam pozdrave iz Laškog. Gospodična i ja idemo češće šetati i slušati valove Savinje.« »Mnogo mislim na vas. A s Polonco sva ves dopoldan kar dovolj zaposlena, kopelj, telovadba, obsevanja, masaža, popoldne pa malo počitek in lep sprehod po parku.«Vsaka razglednica sčasoma postane pomembna kot dokument o dogodkih, krajih in ljudeh. Ogled razglednic je sprehod skozi čas in pokrajine. Je spoznavanje navad prebivalcev, pa tudi kulturne dediščine in zanimivosti določenega območja.Zaradi vsega naštetega je vrednost starih razglednic velika. Prav tako je z novimi razglednicami, saj tudi v teh digitalnih časih po klasični pošti poslani pozdravi razveselijo vsakega prejemnika. Prispevala Gabrijela PiršRazglednica je last Knjižnice Laško
Ob odlični učiteljici Ljudmili Slemenšek so na fotografiji od bolj znanih: Marjan Fabjan, judoist, trener, selektor državne reprezentance (stoji desno obrnjen proti učiteljici), Darja Poglajen, ...profesorica slovenščine in ruščine na Gimnaziji Celje – Center in I. gimnaziji (sedi tretja z leve v drugi vrsti) in Anton/Tonček Šepetavc, profesor francoščine in slovenščine, ravnatelj I. gimnazije v Celju (stoji v zadnji vrsti, četrti z desne).
Stanko Ozimek je bil rojen leta 1904 v Divači v številni slovenski družini. Njegov oče Janez je bil v službi na železnici, zato se je družina večkrat selila po Sloveniji. Osnovno šolo je zaključil v ...rodni Divači leta 1918. Nato se je njegova družina preselila v Laško in tako je njihov dom postala železniška čuvajnica na Marija Gradcu.V Laškem se je izučil ključavničarskega »rokodelstva« pri obrtniku Adolfu Majcnu. Leta 1922 je v Laškem pred takratno izpitno komisijo zadruge skupnih obrtnikov sodniškega okraja Laško opravil pomočniški izpit. Leta 1924 je v Ljubljani opravil izpit – »izpričevalo usposobljenosti za samostojno vodstvo avtomobilov«. Zaposlil se je v Ljubljani kot šofer, nato v Kranjski Gori pri Izletniškem avto prevozu Kranjska Gora. Iz tega obdobja je objavljena fotografija, ko je vozil turiste iz Kranjske Gore med drugim tudi v italijanske Benetke.Leta 1938 se je vrnil v Laško. Zaposlil se je v Pivovarni Laško kot šofer tovornjaka znamke Opel-Blitz, ki je bil prvi kamion v Pivovarni Laško.Bil je tudi delničar takratne »Gostilničarske pivovarne d. d. na Laškem«. V Pivovarni Laško je delal vse do svoje upokojitve. Umrl je leta 1972.Prispevala: Anica Ojsteršek (roj. Ozimek) s posredovanjem Zveze Možnar Laško
Alojzija Lipnik (por. Savodnik, l. 1923 vdova, l. 1933 por. Beneš), desno v črni obleki, lastnica gostilne in mesarije v Celju, se je leta 1930 z desetletno hčerko Dejo, v črni oblekici z belim ...ovratnikom pred avtomobilom, in šestletnim Andijem, stoji na avtomobilskem pragu, z družinskim avtomobilom odpravila na Gorenjsko. Omica Alojzija Savodnik, v tem času je bila vdova, je v 30-tih 20. st. dosegla vrh gospodarske uspešnosti in si poleg gostilne in mesarije ob Prothasijevem dvorcu v Celju omislila še mednarodno prevozništvo z dvema tovornjakoma in osebni avtomobil s šoferjem (stoji za avtomobilom z belo čepico).
Na fotografiji so delavci Vina Brežice na sindikalnem izletu v Posočju v 80. letih 20. stoletja, kjer so združili prijetno s koristnim. Fotografijo je prispeval Dušan Sečen.
