Avtorica nadaljuje članek o metodah izobraževanja odraslih. V prvem delu je predstavila metode, ki jih lahko uporabimo na začetku izobra ževa nja odraslih in ki imajo predvsem vlogo spodbujevalcev ...učne klime. V pričujočem prispevku pa predstavlja štiri metode za spodbujanje večsmerne komunikacije med udeleženci izobraževanja. Te metode so diskusija, metoda "pro et contra”, metoda nedokončanih stavkov in metoda "akvarija". Za vsako metodo pove, kateri so njeni učni cilji, in nazorno opiše njihove izvedbe. Prav tako opozori tudi na pogoje izvedbe (število udeležencev, priporočljiv čas, opremljenost prostora in potreben material). Avtorica v sklepnem delu prispevka opozori na vsestransko uporabnost teh metod. Ne le da so primerne za podajanje učnih vsebin, so tudi vzgojne, saj neposredno vplivajo na vedenjske značilnosti.
Navezanost je eden temeljnih čustvenih mehanizmov, na podlagi katerih človek oblikuje odnos do sebe in do pomembnih ljudi v svojem življenju. Raziskave so pokazale, da se temeljni vzorci navezanosti, ...ki se oblikujejo v otroštvu, ponavadi obdržijo skozi vse življenje in pomembno vplivajo na vzorce romantičnih navezav pri odraslih. V raziskavi je avtorica pri 83 udeleženkah izobraževanja za partnerske odnose ugotavljala povezavo med navezanostjo na očeta in mater v obdobju adolescence ter zadovoljstvom teh žensk v zakonu. Raziskava je pokazala razlike med navezanostjo v adolescenci pri ločenih, v zakonu zadovoljnih in v zakonu nezadovoljnih ženskah. Ženske, ki so bile v zakonu zadovoljne, so izkazale najvišjo raven navezanosti na mater, medtem ko so višjo navezanost na očeta večinoma dosegale v zakonu nezadovoljne in ločene ženske. Izsledki raziskave kažejo na to, da je potrebno v izobraževanje za medsebojne odnose v družini vključiti tudi vidik navezanosti.
V prispevku so navedeni nekateri vidiki spremljanja kakovosti jezikovnega izobraževanja za odrasle, ki so običajno nekako v ozadju, vsekakor pa jih za kakovostno izvedbo jezikovnega izobraževanja ne ...smemo zanemariti. Prikazani so pot, po kateri stopajo udeleženci jezikovnega izobraževanja na Ljudski univerzi v Kopru, od prvega pogovora s strokovnim delavcem do konca tečaja, in tudi vsi dejavniki, ki vplivajo na kakovostno jezikovno izobraževanje: potek izbire in spremljanje učitelja, pomen svetovalnega pogovora in svetovanja pri izbiri najprimernejše oblike izobraževanja za udeleženca, njegova vloga pri spremljanju izobraževanja in povezovanje učenja v Središču za samostojno učenje s tečaji in drugimi oblikami.
Zadovoljni smo, da nam je na Andragoškem centru Slovenije uspelo opraviti obsežno delo in da vam lahko ponovno predstavimo pregled Izobraževanje odraslih v Sloveniji -izvajalci in programi 1999/2000. ...Pregled zajema podatke 186 izobraževalnih organizacij iz dvanajstih slovenskih regij in več kot 3.200 izobraževalnih programov, razpisanih za šolsko leto 1999/2000. Zbrane so različne vrste izobraževalnih organizacij, ki izobražujejo odrasle, od ljudskih univerz, zasebnih organizacij, srednjih šol, društev, izobraževalnih centrov do visokih šol, fakultet, inštitutov ter zbornic in različnih združenj. Vsaka izobraževalna organizacija se predstavlja tudi s svojimi izobraževalnimi programi, ki so javnoveljavni, oziroma s programi brez javne veljave.
V prispevku so prikazani nekateri raziskovalni pristopi, izkušnje in metode pre učevanja izobraževanja na področju dela v dveh kanadskih raziskavah: Razvoj spretnosti na delovnem mestu - ...usposabljanje za novo ekonomijo in Strategija za uspeh: profil razvijajočih se malih in srednje velikih podjetij. Prva raziskava je usmerjena predvsem k preučevanju internih učnih predpostavk, potreb in značilnosti podjetij, ki določajo vsebino, obliko in metode izobraževanja. Njeni izidi pa so nedvomno dragoceni za načrtovanje gospodarske in izobraževalne politike. Druga raziskava pa se osredotoča na stopnjo povezanosti med strukturnimi in drugimi značilnostmi malih in srednje velikih podjetij ter njihovim poslovnim uspehom. Kljub različnosti in na videz težje primerljivosti kanadske in slovenske družbe obstajajo nekatere skupne usmeritve: povprečna raven znanja in spretnosti zaposlenih sta izjemno pomembna pri doseganju ustrezne kakovosti dela, inovativnosti, napredovanja in zmanjševanja brezposelnosti v obeh državah. Zato so tudi mednarodne izkušnje, preučevanje in analiziranje raziskovalnih pristopov pomembni pri koncipiranju lastnih raziskav. Obenem pa se s tem odpirajo nekatera nova konceptualna in metodološka vprašanja ter spodbujajo nove raziskave, pogledi in ideje.
Letošnje študijsko leto je v Mariboru vpisala študij prva generacija rednih in izrednih študentov po novem višješolskem strokovnem programu poslovni sekretar. Ustanovitev Višje strokovne šole za ...poslovne sekretarje v Mariboru Višja strokovna šola za poslovne sekretarje je bila konec leta 1998 ustanovljena na Dobi, zavodu za izobraževanje Maribor. Šola je samostojna enota Dobe. Ministrstvo za šolstvo in šport RS je podpiralo pripravo programa in ustanovitev višje šole. Na osnovi razpisa in izpolnjevanja pogojev ji je dodelijo koncesijo. Pri pripravi programa so sodelovale številne institucije, od Gospodarske zbornice Slovenije, Centra RS za poklicno izobraževanje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Urada RS za šolstvo s Strokovnim svetom za poklicno in strokovno izobraževanje do Andragoškega centra Slovenije.
Izhajamo iz teze, da spremembe političnega sistema iz socializma v postsocializem niso temeljile na sicer razvejenem političnem izobraževanju v socializmu, temveč na drugih dejavnikih, med katerimi ...je bistven tretji val demokracije, ki je zajel tudi srednje-, južno in vzhodnoevropske države. (lnter)aktivno državljanstvo se lahko razvija sinergično s pozitivnim odnosom do lastne države in spodbudnim vplivom na državljane, s sodelovanjem med različnimi (civilnimi) skupinami, s sodobnim izobraževanjem za državljanstvo (ne le s šolskim predmetom državljanska vzgoja in etika) in njegovimi alternativnimi cilji hkrati z demokratično in duhovno politično kulturo. Obe vrsti kulture sta v novi slovenski državi glede na predvideni rok za stabilnost demokracije, ki naj bi trajal 50-60 let, šele na začetni razvojni stopnji.
Prispevek temelji na primerjalni analizi pristopov k reševanju problema neustrezne pismenosti prebivalstva v Veliki Britaniji, ZDA, na Irskem in v Avstraliji. Hkrati skusa odgovoriti na vprasanja: ...Kateri so namen in cilji predlogov za izboljsevanje pisnih spretnosti odraslih? Katerim ciljnim skupinamje namenjeno izobrazevanje za zvisevanje ravni pismenosti? Kakšne ukrepe morajo sprejeti drzava in socialni partnerji za izboljsanje stanja na tem podrocju?
V praksi je e-učenje pogosto skrčeno na dostopnost učnih vsebin v različnih formatih na spletu. Toda naše izkušnje z razvijanjem e-izobraževalnega programa pri ekonomski statistiki na eni strani, na ...drugi pa postopki ocenjevanja, vodeni v pilotski fazi izvajanja programa, kažejo, da je treba popraviti sedanje pedagoške koncepte, če hočemo resnično izbrati prednosti e-izobraževanja. Ustrezno je treba prilagoditi tudi uporabo organizacijskih, finančnih in kadrovskih virov. Prispevek sistemizira naše izkušnje, pomembne za e-izobraževanje na delovnem mestu, s SWOT-analizo.
Pri programiranju izobraževanja lahko upoštevamo izkušnje zaposlenih v več stopnjah. Najprej pri opredelitvi potreb in ciljev izobraževanja, kasneje pri pripravi osnovnega programa izobraževanja za ...skupino in končno tudi pri izbiri virov ter metod izobraževanja. Metode ugotavljanja izkustveno pridobljenega znanja so različne in jih moramo vnaprej načrtovati, sicer ostanejo predhodno znanje in izkušnje neodkrite. Poleg vsebinskega programiranja, ki praviloma poteka ciljno in problemsko, nas zanimajo tudi izobraževalne izkušnje udeležencev. Kadar uvajamo nove pristope pri izvajanju izobraževalnih programov (na primere-izobraževanje, kombinacija samostojnega študija in skupinskih srečanj, projektnega dela in izobraževanja, timskega izobraževanja, metode primera, igranje vlog), se moramo prej prepričati, kakšne so izkušnje udeležencev z novimi pristopi. Izkušnje so temelj samozavesti in predstave o samem sebi pri odraslem, zato jih moramo upoštevati tudi pri programiranju izobraževanja zaposlenih.
PDF
