Prispevek obravnava remigracijske procese slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Argentine v Slovenijo. V prvem delu prispevka se osredotočamo na splošni oris remigracije, ki se v kontekstu ...globalizacije in naraščajočih migracijskih tokov pojavlja kot odziv na spremenjene življenjske okoliščine, ekonomske priložnosti, ali kot posledica iskanja osebne in kulturne identitete ter predstavljamo ozadje in zgodovinski kontekst slovenskega izseljevanja v Argentino in orišemo značilnosti slovenske diaspore v Argentini. V drugem delu predstavljamo analizo in interpretacijo rezultatov podatkov, ki smo jih zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev biografsko-interpretativne narativne metode med slovenskimi priseljenci iz Argentine, ki v Sloveniji predstavljajo specifično skupnost in vzdržujejo transnacionalne povezave z Argentino.
Prispevek obravnava povratne selitve slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Argentine. V prvem delu prispevka se osredotočamo na splošni oris povratnih selitev, ki se v kontekstu ...globalizacije in naraščajočih migracijskih tokov pojavljajo kot odziv na spremenjene življenjske okoliščine, ekonomske priložnosti ali kot posledica iskanja osebne in kulturne identitete ter predstavljamo ozadje in zgodovinski kontekst slovenskega izseljevanja v Argentino in orišemo značilnosti slovenske diaspore v Argentini. V drugem delu predstavljamo analizo in interpretacijo rezultatov podatkov, ki smo jih zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev biografsko-interpretativne narativne metode med slovenskimi priseljenci iz Argentine, ki v Sloveniji predstavljajo specifično skupnost in vzdržujejo transnacionalne povezave z Argentino.
Članek prikazuje odzive ameriških in slovenskih časnikov, tednikov, mesečnikov in drugih poročil na Adamičeve prve tri knjige, ki so v ZDA izšle med letoma 1931 in 1934. Avtor v članku obravnava tako ...pozitivne kot negativne kritike njegovih del, pri čemer si pomaga z Adamičevimi knjigami, s spomini, korespondenco in strokovnimi članki, ki so se ukvarjali z njegovima pisanjem in delovanjem. Primerja odzive bralcev in jih sooča z relevantnimi spoznanji in zgodovinskimi dejstvi ter dostopnim arhivskim gradivom. Članek prikaže, kako se je Adamič na začetku literarnega razvoja počasi spreminjal v poznavalca priseljenskih tematik.
Poročila Potočnik Slavič, Irma; Zupančič, Jernej; Kušar, Simon ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2021
56
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Krajevna skupnost pod drobnogledom v prostoru in času
Pregled zgodovine slovenske skupnosti v Elyju, Minnesota/Politična participacija slovenskih etničnih skupnosti v ZDA. Študija primerov v ...Clevelandu, Ohio, in Elyju, Minnesota
Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture
Novi pristopniki v kmetijstvo: uporaba in učinki rezultatov projekta NEWBIE
Poročilo delavnice projekta SYStem (Share Your Soils) v Estremaduri
Pesnica Cvetka Lipuš je mednarodno uveljavljena in večkrat nagrajena pesnica, rojena na avstrijskem Koroškem. Po študiju v Avstriji je odšla v Združene države Amerike, nato pa se je po več kot ...desetletju bivanja čez lužo vrnila in se ustalila v Salzburgu. Doslej je izdala sedem pesniških zbirk in je ena izmed najpomembnejših ambasadork slovenske kulture v tujini. Svoje pesniške misli preliva na papir izključno v slovenščini, svojem prvem jeziku, medtem ko sta nemščina in angleščina jezika njene izobrazbe in poklicnega življenja. V prispevku se avtorji sprašujejo, kako se migracije in trije kulturni krogi, ki jo spremljajo, odražajo v njenem življenju in delu.
Prvi del prispevka obravnava osnovna teoretična in terminološka izhodišča izseljenstva, med drugim teorije migracij in teoretični oris nekaterih pojmov, vezanih na migracije. V drugem delu se ...osredotoča na prikaz ključnih ugotovitev empirične raziskave med 687 učenci in dijaki devetih slovenskih šol, ki kažejo poznavanje terminologije izseljenstva med mladimi.
Avtor v članku najprej opiše različne pojavne oblike in značilnosti etničnih ekonomij, nato pa se osredotoči na slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Ugotavlja, da so posamezne etnične ...ekonomije odvisne od socialne in izobrazbene strukture pripadnikov etničnih skupnosti in od zgodovinskega in političnogeografskega konteksta njihovega nastanka. Na podlagi izkušenj sklene, da slovensko ekonomijo in politiko čakajo še številni koraki v smeri spodbujanja razvoja in »implementacije« slovenskega modela etnične ekonomije. Opaža spremembe pojma »slovenski izseljenec«, saj ta danes pomeni nekaj drugega kot v preteklosti, to so namreč lahko študent, ki v tujini pridobiva izkušnje, strokovnjak ali pogumni podjetnik.
Prispevek prikazuje uporabnost biografsko-narativnega metodološkega pristopa pri poučevanju, razumevanju in vrednotenju vsebin slovenskega izseljenstva. Prepričani smo, da lahko preko omenjenega ...metodološkega pristopa mlade učinkoviteje poučujemo o vsebinah slovenskega izseljenstva in s tem pristopom pri mladih vzbudimo željo po raziskovanju omenjene tematike.
V prispevku so predstavljeni izsledki terenske raziskave »Položaj Slovencev zunaj območja avtohtone poselitve – primer Slovenci v Szombathelyju« s poudarkom na položaju Slovenk, opravljene leta 2002. ...Cilji raziskave so bili ugotoviti in ovrednotiti predvsem vzroke odseljevanja Slovencev iz Porabja v mestna jedra Madžarske v različnih časovnih obdobjih, evidentirati težave, s katerimi so se morali zaradi nacionalne pripadnosti soočati posamezniki v večinskih okoljih, in proučiti predvsem socializacijske agense (manjšinske organizacije, medije, družino), ki (lahko) prispevajo k ohranjanju etničnih značilnosti. Kvantitativna analiza osebnih intervjujev z devetimi porabskimi Slovenkami kaže, da se je večina (predvsem predstavnice mlajše generacije) preselila v Sombotel v osemdesetih letih 20. stoletja, ostale (predvsem iz starejše generacije) pa od druge polovice štiridesetih do sedemdesetih let 20. stoletja. Med vzroki je večina izpostavila ekonomski dejavnik, le v posameznih primerih politični vzrok, sklenitev zakonske zveze, premestitev zakonskega partnerja v Sombotel ipd. Večina ni imela slabih izkušenj zaradi nacionalne pripadnosti, razen intervjuvanke starejše generacije, ki se v službi s sodelavko Slovenko ni upala pogovarjati v porabskem narečju, ker sta se bali posledic. Pozitivne spremembe pravne zaščite varstva manjšin na Madžarskem so v začetku devetdesetih let prispevale k politični in kulturni organiziranosti najprej v Porabju in v Budimpešti, po sprejetju Zakona o narodnih in etničnih manjšinah (1993) pa tudi v drugih krajih Madžarske, predvsem v večjih mestnih jedrih (med te sodi tudi Sombotel). Ustanovitev in delovanje slovenske manjšinske samouprave in Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel govori o vitalnosti te razpršene mestne skupnosti. Analiza osebnih intervjujev potrjuje, da so Slovenke v primerjavi s Slovenci v Sombotelu v procesu ohranjanja etničnih značilnosti kakor tudi pri njihovem posredovanju mlajšim generacijam bolj aktivne.
Področje izseljenstva prežema močan čustveni naboj tako na osebnem nivoju, ko se posameznik opredeljuje to tega pojava in procesa, v njem aktivno sodeluje zlasti v javnem prostoru. Moje zanimanje je ...z zgodovinopisnega vidika usmerjeno na odnos (pogled) javnosti na izseljevanje in izseljenstvo, saj zasledimo predvsem v publicistiki, književnosti in celo v strokovni literaturi številne pretirane, »črne« in manj »bele« poglede o izseljevanju, nato bivanju v tujini, o številu izseljencev, nevarnostih glede ohranitve slovenstva, katoliške vere, državljanstva itd. Tujina je skozi njihove oče vedno nekaj temnega, hladnega, nevarnega in domovina nekaj toplega, sončnega, materinskega. Skozi to sliko se pojavijo tudi bolj realne, stvarne, informacije, vendar negativne so prevladujoče in odmevajoče v javnem prostoru. Tudi področje števila izseljencev pozna pretiravanja, kar je posledica pomanjkljivih državnih statistik in vodenja izseljencev oz. priseljencev po etnični pripadnosti, maternem jeziku, rodu ipd. Do leta 1991 so Slovenci živeli v različnih državnih skupnostih in v tujih državah vodeni bolj kot Avstrijci, Italijani, Madžari, pripadniki prve in druge Jugoslavije. Najbolj pogosta so razmišljanja o vzrokih in razlogih odhajanja posameznikov za delom v tujino. Koliko je bila to posledica revščine, celo lakote, in koliko le želja po boljšem življenju, če imamo v mislih samo ekonomsko emigracijo? Tu zasledimo več svaril in opozoril s strani države (v 20. stoletju sledimo bolj kontroliranemu odhajanju), Cerkve, intelektualcev kot podpore in razumevanja. Narodnostna pripadnost jr bila najbolj v ospredju. Maloštevilnost Slovencev je botrovala mnenju, da se z njihovo odtujitvijo (asimilacijo) ogroža obstoj slovenskega naroda. Strah je (bil) med najbolj izpostavljenimi in splošnimi argumenti proti izseljevanju Slovencev, Cerkev je dodala še bojazen pred versko mlačnostjo ali celo izgubo vere pri slovenskih izseljencih. Avtor na podlagi javno izrečenih in zapisanih mnenj vzorčno opozori na posamezne izjave in zapise iz preteklosti.
PDF
