Zadnjega maja 2013 je v Skopju v 93. letu starosti preminil Petar Ilievski, nestor makedonskih klasičnih filologov, rojen 2. julija 1920 v vasi Gorni Bigor pri Kičevu (v zahodni Makedoniji).
12. februarja 2009 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl dolgoletni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in v letih 1950-51 njen dekan, akademik dr. Milan Grošelj ...(1902-1979). Ker posvečamo to številko Kerie njegovemu spominu, bomo v nadaljevanju najprej na kratko povzeli njegovo življenje in delo, nato pa predstavili vsebino prispevkov, ki sestavljajo prvo tematsko številko Kerie na njeni dvanajstletni življenjski poti.
V prispevku je predstavljeno filološko delo dr. Josipa Tominška, enega najvidnejših filologov v zgodovini slovenske filologije, plodovitega ustvarjalca, vsestranskega izobraženca, kulturnega delavca ...in šolnika. Prispevek temelji na analizi njegovih prispevkov, opisu ozadja njihovega nastanka in predstavitvi pomembnih sočasnih dogodkov, ki so vplivali na šolsko zgodovino na Slovenskem v začetku 19. stoletja, še zlasti pa zgodovino pouka obeh klasičnih jezikov.
János Sarkady (1927–2006) je študij klasične filologije končal v Budimpešti; med letoma 1954–58 je bil asistent, nato je bil zaradi svoje vloge v revoluciji leta 1956 odstavljen, vendar je kasneje ...spet postal profesor klasične filologije na univerzi ELTE v Budimpešti. Leta 1957, ko je bil v zaporu, je postal sodelavec tajne policije kot agent »Vilmos Sárándi«, najverjetneje po daljšem fizičnem znašanju nad njim. V naslednjih letih je poročal o kolegih, med katerimi so bili István Borzsák, György Székely, Gyula Moravcsik, Imre Trencsényi-Waldapfel, Tibor Szamuelly, Ferenc Pölöskey in Árpád Szabó. Sodelovanje s tajno policijo je tega mladega in nadarjenega filologa dotolklo; prisiljen je bil živeti v nenehnem strahu, kar ga je kot človeka uničilo.
Bronisław Biliński, nadarjen klasični filolog iz Lvova, je po vojni s svojim razglašanjem marksizma za edino pravo podstat sodobne znanosti postal zvezda poljskih akademskih krogov, čeprav ni sam ...nikoli vstopil v partijo. Časti so se hitro množile, postal je profesor in vice-rektor na vroclavski univerzi, tajnik Akademije znanosti, profesor na varšavski univerzi, podpredsednik filološkega združenja. Hkrati s tem je rasla tudi njegova odločenost, da prevzame mesto predstojnika klasične filologije v Varšavi Kazimierza F. Kumanieckega, ki mu komunistične oblasti niso zaupale. Toda politični viharji leta 1956 so v povezavi z vroče zaželjenim položajem direktorja raziskovalne postaje Poljske akademije znanosti v Rimu te načrte spremenili.
Jakov Markovič Borovski (1896–1994), ruski klasični filolog z enciklopedičnim znanjem in izostrenim čutom za družbeno odgovornost, se je oblikoval med študijem pri Tadeuszu Zielinskem, Mihailu ...Rostovcevu, Sergeju A. Žebeljevu, Grigoriju F. Zereteliju in Aleksandru Malejinu; znal si je najti delo na področju klasične filologije in hkrati preživeti v nevarnem in tveganem obdobju Stalinovega terorja. Kasneje se je zavzemal za idejo, da je gimnazija, kjer dijaki berejo literarne tekste v starih jezikih, nespregledljiv pogoj humanistične izobrazbe, in postal eden od ustanoviteljev klasične gimnazije, ki je v Sankt Peterburgu ponovno zrasla leta 1990.
Poučevanje klasične filologije je v sovjetski Rusiji po letu 1917 skorajda zamrlo. Članek osvetljuje življenjsko in akademsko pot dveh predstojnikov Oddelka za klasično filologijo na leningrajski ...univerzi, oživljenega leta 1932 — Olge M. Freidenberg (1890–1955), ki je na to mesto prišla kot učenka Nikolaja Marra, vendar je konec štiridesetih iz istega razloga padla v nemilost, ter Aristida I. Dovaturja (1897–1982), ki je vrsto let preživel v Stalinovih delovnih taboriščih, vendar se je uspel kasneje vrniti na univerzo, kjer je predaval in raziskoval.
Ob koncu leta 2001 je praznoval svoj petinšestdeseti rojstni dan dr. Primož Simoniti, eden sodelavcev naše revije, redni profesor latinskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v ...Ljubljani. Naš jubilant v svojem duhovitem slogu rad pove, da seje rodil »na dan nedolžnih otročičev«, in sicer na Golniku, kjer je bil oče zdravnik, a se je kmalu preselil v Slovenj Gradec.
PDF
