Didaktični priročniki za učenje klavirja iz prve polovice 19. stoletja, ki jih hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in knjižnica Akademije za glasbo v Ljubljani, so eden izmed virov za ...prepoznavanje vplivov dunajske klavirske šole na poučevanje na Kranjskem. Časopisno gradivo razkriva še druge pokazatelje za uveljavitev klavirja v družabnem življenju ljubljanskih meščanov v tem času: ponudbo inštrumentov in klavirskih skladb za domače muziciranje ter možnosti zasebnega učenja klavirja.
Dusík se nam v klavirskih skladbah kaže kot spreten skladatelj in briljanten pianist. Strukturna jasnost in fantazijska sproščenost, dramatična ekspresivnost, pianistična eruptivnost obsežnih cod in ...vsebinska zaokrožitev večstavčnega ciklusa izkazujejo odlično poznavanje sodobnega kompozicijskega stavka ter pričajo o njegovi estetski prepričljivosti.
Članek obravnava specifiko fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem v 'obdobju virtuoznosti' in po njem. Prikazani so vplivi modnega salonskega repertoarja v ...poustvarjalnosti in njegova recepcija pred sredino 19. stoletja ter odmevi kasnejše vsebinske preobrazbe in estetskega prevrednotenja salonske glasbe na poustvarjalno, ustvarjalno in recepcijsko raven glasbenega dela.
Namen vnovične zgodovinske pripovedi o klavirski glasbi 19. stoletja na Slovenskem, še posebej valčku, je izpostaviti metodološko problematiko dosedanjih zapisov in ponovno ovrednotiti tisti segment ...glasbene preteklosti, ki je bil dosedaj z umetniškega vidika upravičeno smatran kot nepomemben. Obravnava klavirskih skladb v kulturnozgodovinskem kontekstu odstira medsebojno odvisnost med ustvarjalno, poustvarjalno in pomensko ravnijo glasbenega dela. Analiza glasbenih virov razkrije nekatere vsebinske povezave s pojmom poljudna glasba kot ga je opredelil Kurt Blaukopf.
V prispevku sta na kratko predstavljeni vsebina teoretičnega in praktičnega dela učbenika Fundamenta, ohranjenega v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, in problematika njegove sedanje zgodovinske ...interpretacije. Poleg problema relativnosti, ki spremlja možnost te interpretacije »skozi« vsaj tri razmeroma različne zgodovinopisne »sisteme« (kot »strokovno legitimne« referenčne okvire v tem času), omenjena problematika vsebuje še vprašanja o nekaterih širših kulturnih in ideoloških vidikih funkcionalnosti t.i. znanstvenega preučevanja zgodovine (glasbe), ki to preučevanje šele družbeno osmišljajo oziroma »objektivizirajo« na ravni simbolnega transferja za – vsaj implicitno – tudi politično-ekonomsko stališče, ki ga vsako posamezno zavzetje pozicije znotraj uveljavljene prakse (glasbenega) zgodovinopisja, z izjavljanjem stališč »v strokovno območje« delovanja te prakse, neizogibno vsebuje.