Okužbe sečil uvrščamo med pogostejše bakterijske okužbe pri dojenčkih in otrocih. Najpogostejši povzročitelj je bakterija Escherichia coli. V prispevku opisujemo pomembne razlike med kliničnim ...potekom akutne okužbe sečil pri dojenčkih, majhnih in večjih otrocih ter mladostnikih. Poudarjamo pomen zgodnjega prepoznavanja in zdravljenja predvsem okužbe zgornjih sečil zaradi preprečevanja nastanka brazgotin na ledvicah.
Ishemična možganska kap pri otrocih in mladostnikih Kavčič, Alja; Rener Primec, Zvonka; Perković Benedik, Mirjana ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
04/2019, Letnik:
88, Številka:
3-4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ishemična možganska kap je v pediatrični populaciji redka, vendar predstavlja pomemben vzrok nevrološke oviranosti pri otrocih in mladostnikih. Z razvojem in dostopnostjo nevroradiološke diagnostike ...je danes prepoznava ishemične možganske kapi zgodnejša. Vzroki in dejavniki tveganja za ishemično možgansko kap pri otroku se pomembno razlikujejo od vzrokov pri odraslih, prav tako obstajajo pomembne razlike med neonatalnim in kasnejšimi starostnimi obdobji. Med najpogostejšimi vzroki ishemične možganske kapi v pediatrični populaciji so vaskulopatije, embolije pri prirojenih srčnih napakah in protrombotična stanja. Pogosto je vpletenih več dejavnikov hkrati. Klinična slika možganske kapi pri otroku v akutni fazi ni vedno jasno izražena, zato se diagnoza lahko postavi z zakasnitvijo. Možganska kap pri otroku ne povzroči le izgube določenih možganskih funkcij, temveč vpliva na celostni razvoj otroka.Z namenom zgodnjega prepoznavanja možganske kapi prispevek posebno pozornost namenja opisu različnih kliničnih slik možganske kapi pri otrocih ter dejavnikom tveganja zanjo. Članek podaja tudi trenutne smernice oz. priporočila s področja akutne obravnave in zdravljenja, katerih cilj je zmanjšanje obsega možganske okvare in izboljšanje izida pri otroku. Prispevek obravnava pediatrično ishemično možgansko kap, ki jo opredeljuje starostno obdobje med 28. dnem in 18. letom starosti.
Generalised anxiety disorder is characterised by persistent, excessive and difficult-to-control worry, which may be accompanied by several psychic and somatic symptoms, including suicidality. ...Generalized anxiety disorder is the most common psychiatric disorder in the primary care, although it is often underrecognised and undertreated. Generalized anxiety disorder is typically a chronic condition with low short- and medium-term remission rates. Clinical presentations often include depression, somatic illness, pain, fatigue and problems sleeping. The evaluation of prognosis is complicated by frequent comorbidity with other anxiety disorders and depression, which worsen the long-term outcome and accompanying burden of disability. The two main treatments for generalised anxiety disorder are medications and psychotherapy. Selective serotonin reuptake inhibitors and serotonin-norepinephrine reuptake inhibitors represent first-line psychopharmacologic treatment for generalised anxiety disorder. The most extensively studied psychotherapy for anxiety is cognitive behavioural therapy which has demonstrated efficacy throughout controlled studies.