Among free living animals in Slovenia, wild boar (Sus scrofa) damages agricultural land by rooting and primarily by directly feeding on open fields. In some areas of Slovenia this large wildlife ...animal causes more than 50% of all estimated damage to cultivated plants grown on arable and forage fields. Many techniques for controlling wild boar and preventing damage are known, but none of them is optimal. In a trial for preventing wild boar ingress into maize fields different designs of electric fence system were used. The trial in which we used an electric fence to prevent wild boar from entering a maize field was erected in the area of Šmihel near Postojna (Slovenia). We decided to erect the electric fence at the end of July, after the fertilization of the maize. The following designs of electric fence systems were used: 1) a plastic post with a polywire and two polytapes with spacings of 15, 15, and 30 cm between them; 2) a plastic post with polywire and a polytape with spacings 25 and 25 cm between them; 3) a steal post as a wire offset in an inverted L shape on which three screws on rod insulators were fixed at a height of 15, 30, and 55 cm from the ground. A polytape at a height of 30 cm acted as depth and it was a so-called three-dimensional design of electric fence. No breaks through fencing were observed until the harvesting time of the maize for silage, although boar tracks on the outside of the fenced field were observed. Damage to arable fields in the vicinity of the protected field was also recorded.
Divji prašič (Sus scrofa) je v Sloveniji pomembna prostoživeča vrsta. Škodo povzroča na kmetijskih zemljiščih, in sicer z ritjem in neposrednim hranjenjem. Na nekaterih območjih Slovenije predstavlja škoda po divjem prašiču več kot 50 % vse s strani kmetov prijavljene škode. Ta je vezana tako na gojene kot samonikle rastline, namenjene za živež ali živalsko krmo. Za preprečevanje škode po divjem prašiču na poljščinah je znanih več načinov; ti pogosto niso dovolj učinkoviti, so predragi ali moteči pri oskrbi poljščin. Za preprečevanje vdora divjega prašiča na koruzno njivo smo v našem poskusu uporabili začasno elektroograjo. Na območju Šmihela pri Postojni je bil izveden poskus varovanja posevka (silažne) koruze pred divjim prašičem od konca julija (zadnje dognojevanje) do spravila pridelka. Uporabljene so bile naslednje tri postavitve začasne elektroograje: 1) plastični količek z elektrovrvico in dvema elektrotrakoma z razmiki 15,15 in 30 cm, 2) plastični količek z elektrovrvico in elektrotrakom z razmikoma 25 in 25 cm, in 3) železni količek v obliki distančnika (številke 7) in višino vrvice/trakov 15, 30 in 55 cm. Elektrotrak pri slednji postavitvi je na višini 30 cm deloval kot globina oziroma tretja dimenzija. Med poskusom vse do spravila pridelka ni prišlo do vdora divjih prašičev na ograjeni del zemljišča. Na zunanji strani ograje so bile opazne sledi divjega prašiča. Škoda zaradi preučevanega škodljivca je bila ugotovljena na sosednjih njivah, ki niso bile varovane.
UV-B sevanje vpliva na strukturo in anatomijo lista, fotosintezna barvila, UV-B absorbirajoče snovi, fotosintezo, rast, razvoj in produkcijo. V naravi so rastline izpostavljene tudi drugim okoljskim ...dejavnikom, ki imajo na rastline skupaj z UV-B sevanjem sinergističen ali antagonističen vpliv. Večina raziskav o vplivu UV-B sevanja je bila kratkotrajnih, narejenih v nadzorovanih razmerah v laboratorijih, rastlinjakih in rastnih komorah, kjer je bilo UV-B sevanje zelo močno, UV-A sevanje in PAR pa prešibko. Rastline so bolj občutljive na UV sevanje, če je vidna svetloba (PAR) zmanjšana. Klimatske spremembe bodo vplivale na produktivnost kulturnih rastlin, ki so zaradi procesov žlahtnjenja mnogokrat še občutljivejše na spremembe v okolju.
Na podlagi literature ter uradnih sortnih list bivše Jugoslavije in samostojne Slovenije je narejen celoten pregled vzgojenih slovenskih sort kmetijskih rastlin. Nekatere sorte kmetijskih rastlin ...niso bile vpisane v uradne sortne liste, a so bile kljub temu nekaj časa v proizvodnji oz. na trgu (jablane, oreh, mandljevec), nekatere pa so bile v sortni listi samo krajši čas. Največ slovenskih sort je bilo vzgojenih pri krompirju (17 sort) in hmelju (11) ter v zadnjem obdobju pri vinski trti (26). Slovenske sorte imamo tudi pri nekaterih poljščinah, travah in deteljah, vrtninah, predvsem fižolu (8), radiču (4) in motovilcu (3) ter pri nekaterih sadnih vrstah. Glede na obsežno gensko banko nekaterih kmetijskih rastlin obstajajo velike možnosti za intenzivnejše žlahtnjenje slovenskih sort.
PDF
