V prispevku predstavljamo analizo, pomen in vpliv tako imenovanega Viollet le Ducovega spomeniškovarstvenega pristopa k reševanju arhitekturnih spomenikov iz sredine 19. stoletja, do katerega so bili ...kritični njegovi sodobniki in tudi poznejših snovalci spomeniškovarstvenih načel. S študijo primera bomo poskušali dokazati odstopanja spomeniškega varstva v Sloveniji, zgodovinsko in strokovno zavezanega konservatorskim načelom dunajske šole. V praksi so bili zabeleženi – ne le po drugi svetovni vojni, ko so postali zaradi masovnih vojnih uničenj taki posegi aktualnejši, temveč tudi desetletja pozneje – številni postopki restavriranja arhitekturnih objektov, izvedeni v smislu Viollet-le-Ducovih pristopov. Raziskava je pokazala, da so rekonstrukcijski posegi, izvedeni zaradi različnih razlogov, vselej izraz zgodovinskega konteksta, v katerem so nastali.
Problem varstva dediščine se začenja že z njeno opredelitvijo. Vse bolj se uveljavljajo pogledi, ki razširjajo dosedanja pojmovanja dediščine. Njen pravi pomen pa vsakokrat znova izoblikujemo šele z ...njenim vrednotenjem. Sestavni del varstva dediščine so konservatorski posegi. V strokovnem komuniciranju je pomembno, da znamo pojme s področja arhitekturnega konservatorstva medsebojno ločevati, še posebej v razmerju do splošnejših in pogosto rabljenih (obnove, prenove). Iz zgodovine varstva je mogoče razbrati tri osnovne koncepte do (arhitekturne) dediščine. Ti so v sodobnosti vse bolj predmet mednarodnih dokumentov in mednarodnih organizacij, ki v času globalizacije usmerjajo upravljanje z dediščino sveta. Kot temeljna doktrina upravljanja in varstva se še vedno uveljavlja in razvija tako imenovano »integralno varstvo« dediščine.
Grad Žužemberk iz ok. 1900 s poudarjeno višinsko dominanto romanskega stolpa in renesančnim obzidnim obročem z vencem stolpov kot osrednja dominanta in simbol trga Žužemberk. Fototeka gradu ...Žužemberk, Ministrstvo za kulturo, INDOK center za kulturno dediščino.