Tommaso Campanella Tommaso Campanella; Jernej Šček; David Bandelj
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Tommaso Campanella (1568–1639) je slovenskemu bralstvu znan morda poimensko in zanimiv kvečjemu aforistično kot renesančni utopist in naravoslovec de auditu. V filozofski svet enega najizvirnejših ...veleumov na pragu novega veka vstopamo skozi stranski, a ne postranski vhod bogatega korespondenčnega korpusa, ki je – tako kot glavnina avtorjevih temeljnih del – nastajal med 27-letnim prestajanjem inkvizicijske kazni, od zadnjih vzdihljajev cinquecenta do leta 1626, in ga smemo prištevati med bero velikih renesančnih epistolarijev od umotvornega Petrarke do Salutatija, Vergerija starejšega, Bracciolinija, Brunija, Barbara, Piccolominija, Ficina in Machiavellija.
V prispevku so predstavljeni doslej neobjavljena korespondenca med Josipom Stritarjem in Josipom Tominškom med letoma 1906 in 1923 in dogodki, ki so zaznamovali njun odnos.
Po smrti skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022) je del njegove zapuščine ostal tudi v njegovem pariškem stanovanju. Ta zapuščina zaobsega skladateljeve dokumente, korespondenco, arhiv fotografij, ...fonoteko, notni material in nekaj osebnih ter tehničnih predmetov. Najzanimivejši del gotovo predstavlja korespondenca, v kateri prevladujejo pisma, ki so jih skladatelju pisali člani družine, nato pa tudi intimni prijatelji in glasbeniški sopotniki. Iz teh pisem je bilo mogoče izluščiti nekatere nove podrobnosti o skladateljevem pariškem vsakdanu in tudi nekaj novih razlogov, zakaj je skladatelj namesto treh mesecev v Parizu ostal nekaj desetletij. Spoznanja o skladateljevi osebnosti je bilo mogoče povezati z nekateri njegovimi osrednjimi estetskimi in kompozicijsko-tehničnimi značilnostmi.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Prispevek obravnava korespondenco med dvema ključnima predstavnikoma dunajske umetnostnozgodovinske šole v slovenskem prostoru – Francetom Steletom in Izidorjem Cankarjem. Razprava sledi njunemu ...dopisovanju od začetka študija do konca leta 1913 in se osredotoča na Steletovo uredniško in javno delovanje v obdobju pred prvo svetovno vojno. France Stele je kmalu po vpisu na Dunajsko univerzo prevzel uredništvo Zore, glasila katoliškega akademske ga društva, in k sodelovanju povabil Cankarja, ki je tedaj študiral v Louvainu. Stele in Cankar sta se spopadla s predsodki ob sprejemanju moderne umetnosti med slovenskimi katoliškimi izobraženci zlasti v primeru sodobne cerkvene arhitekture. Steletov esej Apologija moderne umetnosti, objavljen leta 1911, lahko razumemo kot prvi neposredni naslon na dunajsko šolo umetnostne zgodovine. Vsebina članka in odzivi nanj sicer niso neposredno odmevali v ohranjeni korespondenci med Steletom in Cankarjem, vendar pa je sam način, kako sta se kolega kasneje dopolnjevala in podpirala, zelo značilen za njuno vodenje javne polemike.
Anton Primožič je leta 1936 v Studijsko knjižnico Maribor oddal svojo korespondenco z Josipom Stritarjem. Poleg pisem se je ohranil tudi prepis treh pesmi, ki jih je Stritar vrezal v brezovo lubje. ...Eno izmed pesmi na lubju (prvo) je nekaj dni pred oddajo gradiva v knjižnico objavil časopis Slovenec. Janko Glaser je leta 1939 vse tri pesmi evidentiral, nobene pa ni objavil. Urednik France Koblar je v drugi knjigi Stritarjevih Zbranih del (1953) objavil zgolj prvo in tretjo, za drugo pa v opombi navedel, da se ni ohranila. V članku stritariani dodajam izpuščeno drugo pesem, se sprašujem, kako in zakaj je do njenega izpusta prišlo, predvsem pa podrobneje analiziram posebnosti obravnave Primožičevega gradiva v Slovencu in jo skušam umestiti v proces (pre)vrednotenja Stritarjeve osebnosti in dela v literarnoobdelovalnem segmentu literarnega sistema.
Do sedaj pisci o Goričanki Meliti Rojic (1879–1924) niso izpostavljali dejstva, da je bila članica Vesne, v članku pa poskušamo pokazati, da je slikarka posvojila naloge društva, kar je posredno ...vplivalo na izbiro njenih »etnoloških« motivov. Še več, uresničila je pomembno društveno zahtevo po izdajanju razgledniških motivov. Ob tem v prispevku opozarjam na do sedaj neobjavljeno korespondenco med slikarko in urednikom Slovana Franom Ilešičem, kjer se je v rokopisu med drugim ohranil tudi njen življenjepis. Tega pa ni poznal Karel Dobida (1896–1964), ravnatelj Narodne galerije, zato si je po drugi svetovni vojni, ko je Gorica pripadla Italiji, dopisoval s slikarkino sestrično, z namenom pridobiti njene življenjske podatke za sestavo leksikalnega gesla. Tako je prvič objavljena korespondenca med njim in Pavlo Makuc, ki mu je tudi posredovala enajst natisnjenih razglednic, katerih avtorica je bila M. Rojic. Ti razgledniški krajinski motivi imajo nedvomno dokumentarno vrednost. Poleg tega tovrstne upodobitve krajev pomenijo nadaljevanje nekdanjega vedutnega slikarstva, saj sodobnikom pogosto edine izpričujejo nekdanjo podobo slovenskih krajev, ne le panoram, marveč tudi posameznih ožjih predelov.
Članek obravnava nekatere aspekte priseljevanja primorskih Slovencev v argentinsko družbo, kot so se kazali skozi izseljensko korespondenco. Temelji na osebnih izkušnjah migracijskega procesa, kot so ...ga doživeli člani družine Vrabec iz Pliskovice na Krasu in nekateri drugi vaščani. V ospredju članka so osebni vidiki vključevanja v argentinsko družbo, pri čemer je izpostavljeno tako vzdrževanje vezi, ki so jih stkali na domačih tleh (s sorodniki, prijatelji, širšo »vaško skupnostjo«), kot vzdrževanje stikov s tistimi, ki so ostali doma.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V Slekovčevi zapuščini je ohranjena njegova korespondenca z precejšnjim številom pomembnih osebnosti tistega časa na ...Štajerskem.Predstavljeni dokument je Slekovčevo pismo Matiji Ljubši iz leta 1896, v katerem ga nagovarja, naj v časopisu Südsterische Post pripravi oster odgovor na neprimerno pisanje Josefa Felsnerja, urednika ptujskega časopisa Pettauer Zeitung.Hrani: PAM, Fond Matej Slekovec, sg. 1917133/6.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V Slekovčevi zapuščini je ohranjena njegova korespondenca z precejšnjim pomembnih osebnosti tistega časa na ...Štajerskem.Predstavljeni dokument je pismo Vladimirja Levca Mateju Slekovcu iz leta 1900, v katerem se mu zahvaljuje za pomoč pri zbiranju podatkov o zgodovini Dravskega polja in mu pošilja 1. in 2. del svojega dela Pettauer Studien.Hrani: PAM, Fond Matej Slekovec, sg. 1917133/6.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
The book deals with the correspondence of Žiga Zois Baron Edelstein, the most important Enlightenment-era patron and mentor of Slovenian poets, writers, and scholars. The first part of the book ...defines the position of Zois’ correspondence within the history and the genre of the letter. The second part examines its importance for Slavic national revivals. Zois’ network at the end of the 18th and in the beginning of the 19th centuries linked into Enlightenment-era Republic of Letters the greatest intellectuals of the Central Europe and the Balkans. With the centers in Ljubljana and Vienna it did not only instructed Slovenian writers and scholars, but also supported all Slavic cultural nationalisms in Austrian empire.
PDF
