Savinova ohranjena korespondenca služi kot vpogled v skladateljevo splošno biografijo in hkrati v njegovo glasbeno dejavnost. Po oceni obsega več kot 3000 pisem, njen del, ki se osredotoča na glasbo, ...pa več kot 550 enot. To gradivo, povezano z novimi najdbami, ponuja nastavke za novo, dopolnjeno skladateljsko biografijo Friderika Širca–Rista Savina. Osvetljuje Savinova štiri skladateljsko plodna obdobja, ki so na njegovi podlagi opredeljena drugače, kot jih je opredelil Dragotin Cvetko.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vabilo na predstavitev in odprtje razstave izbrane bogate korespondence pesnika Karla Destovnika Kajuha v Knjižnici Vojnik, enoti ...Osrednje knjižnice Celje.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vabilo na predstavitev in odprtje razstave izbrane bogate korespondence pesnika Karla Destovnika Kajuha v Osrednji knjižnici Celje.- ...All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Migrantska korespondenca družin Hrvatin-Udovič-Valenčič poteka med Jelšanami, Clevelandom in Buenos Airesom od 1920. let do danes. V besedilu analiziram korespondenco od 1940 do 1950, ker je to ...obdobje, ko čez ocean poleg pisem potujejo predvsem paketi živil, zdravil in obleke. »Gosta mreža izmenjave podpore” pa vključuje še čustva povezanosti, solidarnosti, ljubezni in zaskrbljenosti, ki so v pismih in paketih nevidno prisotna. Da bi čustvovanje tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali, lahko predstavila bolj natančno, sem analizo družinske migrantske korespondence kombinirala z življenjskimi zgodbami, pripovedmi in pričevanji. Na ta način se subjektivna realnost migrantskih razmerij in razmer razkrije v vsej kompleksnosti in kontroverznosti. Za korespondenco veljajo večinoma enake značilnosti kot za naracijo. Pisma so »fikcija samorazkrivanja«. Morda se pri nobeni drugi komunikaciji tako močno ne zavedamo naslovnikov in njihovih pričakovanj, torej pričakovanj, kot si mi predstavljamo, da jih imajo, kot pri pisanju pisem. Vsako pismo je performans, ki toliko odkriva kot tudi prikriva, je diskurzivna predstava, ki ima spuščeno in dvignjeno zaveso istočasno. Prav zaradi tega lahko pisma razkrijejo kompleksnost, zapletenost in kontroverznost konstituiranja medsebojnih odnosov in identitet dopisovalcev. V delu korespondence, ki je predmet analize pričujočega besedila, je to prisotno na posebej zanimiv način. Gre za obdobje od 1940 do 1960, ko razmere v domačem kraju določajo vojno opustošenje, pomanjkanje vsega in davek na izgradnjo socializma. Da postane ideja domačije in gospodinjstva “gosta mreža izmenjave podpore”, kjer fizične razdalje ne pomenijo prav veliko, poudarjajo predvsem raziskovalke ženskih migracij. Prav ob branju družinske korespondence Hrvatin-Udovič-Valenčič pa se razkrijejo drugačna razmerja. Skozi neštete izmenjave, ki smo jim priča v pismih, se izostri enakopravna vloga bratov, ki so z enako zavzetostjo skrbeli za gosto mrežo družinskih vezi kot sestra. Gotovo bi štetje paketov pokazalo, da jih je sestra zašila in poslala neprimerljivo več kot brata, a v analizi pomenov in sporočilnosti izmenjave med njimi ni nobene razlike. To je eden najbolj pomembnih prispevkov k mozaiku migrantskih izkušenj, kot jim poskušam slediti skozi čas.
Slovenska pisateljica, publicistka, prevajalka in urednica Zofka Kveder (1878-1926) se je rodila v Ljubljani, živela pa v Trstu, Bernu, Münchnu, Pragi in od 1906 do smrti v Zagrebu, kjer je tudi ...pokopana. Poleg kratke proze: Misterij žene (1900), Odsevi (1901), Iz naših krajev (1903), dveh knjig dram: Ljubezen (1901), Amerikanci (1908) in romana Njeno življenje (1914), ki jih je napisala v slovenščini, je v hrvaščini izdala dve zbirki kratke proze: Jedanaest novela (1913), Po putevima života (1926), roman Hanka: ratne uspomene (1918) in dve drami: Arditi na otoku Krku (1922), Unuk kraljeviča Marka (1922), zbirka kratke proze Iskre (1905) pa vsebuje črtice v slovenščini in hrvaščini. V literarnih in publicističnih delih je opozarjala na zapostavljenost žensk in se za njihove pravice borila tudi z ustanovitvijo in urejanjem časopisa Ženski svijet (Jugoslavenska žena). Prispevek se njene osebne, še neobjavljene korespondence, shranjene v Zapuščini Zofke Kveder (NUK, Ms 1113), loteva kot izseljenske/migrantske korespondence. Predstavlja rezultate analize osemletnega (1912-1920) dopisovanja med v Zagrebu živečo materjo in njeno odračajočo hčerjo Vladimiro Jelovšek, ki je nastalo zaradi hčerinega začasnega izseljenstva v Ljubljani in Pragi, končalo pa se je z Vladimirino prezgodnjo nepričakovano smrtjo na njen devetnajsti rojstni dan. Korespondenca ponuja raznovrstno polje za raziskavo njunega odnosa in čustvenega sveta, hkrati pa je bogat vir za preučevanje stvarnosti, težav in skrbi dveh svojevrstnih slovensko-hrvaških izseljenk v začetku prejšnjega stoletja.
Korespondenca družine Udovič-Valenčič-Hrvatin je potekala skozi mnoga desetletja med mamo Heleno in njenim najmlajšim sinom v Jelšanah (Slovenia) ter njenimi tremi otroki, ki so se izselili v ...Ameriko. Sin Josip je v Cleveland (ZDA) odpotoval leta 1923, kjer se mu je leta 1930 pridružila njena hčerka Pepica. Najstarejši sin Anton je v Buenos Aires (Argentina) odšel leta 1926. V besedilu predstavljam korespondenco v obdobju od 1930 do 1940, ko je mama Helena umrla. Večino predstavljenih pisem sta si izmenjali Pepica in mama Helena, čeprav so v dopisovanje vpleteni vsi člani družine. Korespondenco vidim kot intimno in emocionalno, pa hkrati tudi kot zadržano in omejeno. Kjer govori o ljubezni in pogrešanju je emocionalna, pa naj piše sestra, brat ali mama. Kjer govori o težavnih in bednih življenjskih okoliščinah pa je zadržana, ne glede na to, ali se piše v Jelšanah, Clevelandu ali Buenos Airesu. Vsi so se trudili, da bi desetletje ekonomske krize in političnega zatiranja izgledalo obvladljivo. Pri tem je zanimivo, da korespondenca ne vsebuje skoraj nobenih opisov konkretnih socialnih razmer v ZDA ali Argentini, na primer, vsakdanjega življenja, navad, kulture. Veliko več je opisov srečanj z izseljenci iz širšega jelšanskega področja, tako, da se včasih zdi, kot da vsi živijo prav tako življenje kot bi ga živeli, če bi ostali doma. V analizo družinske korespondence sem vključila tudi pripovedi Pepičinih otrok, ki sem ju posnela v Clevelandu leta 2002. Iz njunih pripovedi se izlušči povsem drugačna podoba. Svojo mamo sta opisala kot zelo predano slovenski skupnosti in kulturi, a na drugi strani tudi odlično prilagojeno ameriškemu načinu življenja. S tem sem pokazala, kako je za razumevanje migrantskih izkušenj uporabna kombinacija pisnih virov in življenjskih pripovedi, saj ponuja širok vpogled v individualne migrantske izkušnje iz različnih perspektiv: izseljence ne gledamo več kot skupine tujcev v neznani deželi, ki jih določata etničnost in delovna sposobnost, pač pa kot posameznike, ki v različnih okoliščinah sprejemajo različne osebne odločitve in dosegajo različne življenjske uspehe. Migrantska korespondenca se skupaj z metodo oralne zgodovine izkaže za nepogrešljivi vir relevantnih informacij o intimni percepciji “starega” in “novega” sveta.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Najvažnejša sestavina Kopitarjevih pisem Jakobu Grimu je utemeljevanje lastne podmene o panonski podstavi starocerkvenoslovanskega bogoslužnega (in sploh knjižnega) jezika bratov Cirila in Metoda. ...Tako je Kopitar sklepal na podlagi 25 besed, ki so v staro cerkveno slovanščino prišle iz zahodne južne slovanščine, vanjo pa so dospele iz zahodne germanščine (konkretno nemščine), ne iz balkanske vzhodne. Moderna etimologija besedja potrjuje Kopitarjeva sklepanja. Kopitar je obžaloval, da njegovih nazorov o izvoru stare cerkvene slovanščine niso sprejemali Čehi, njegovi Slovenci in ne Jakob Grimm sam.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Mnogoštevilna ohranjena pisma in korespondenca med Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem – Dorijem niso dragocena le zaradi svoje ...literarno-zgodovinske vrednosti, so tudi svojstven, prepričljiv dokument o prijateljstvu dveh umetnikov.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana