S statistično obdelavo objavljenih podatkov smo ugotavljali vpliv bakterijskih cepiv na aerobno stabilnost silaže. V silirani krmi s travinja z večjo vsebnostjo suhe snovi je bila aerobna stabilnost ...slabša ob dodatku cepiva, ki je vsebovalo homofermentativne mlečnokislinske bakterije, v primerjavi s silažo brez dodatka. Ob nizki vsebnosti sušine v silirani krmi s travinja je cepivo pri siliranju krme s travinja ugodno vplivalo tako na kakovost kot na aerobno stabilnost. Pri cepljenju koruze, sirka in žit se je kakovost silaž izboljšala, aerobna stabilnost pa je bila slabša. Izjema je bilo cepivo, ki je vsebovalo Lactobacillus plantarum in Enterococcus faecium, kjer se je aerobna stabilnost siliranih žit rahlo izboljšala. Heterofermentativna mlečnokislinska bakterija Lactobacillus buchneri je izboljšala tako kakovost kot tudi aerobno stabilnost koruzne silaže, siliranega sirka in siliranih žit ter se pokazala kot neučinkovita pri siliranju krme s travinja. Dodatek propionskokislinskih bakterij ni učinkoval na fermentacijo siliranih rastlin, ki se hitro aerobno kvarijo.
Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v ...deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.
Na M-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje smo spremljali kemično sestavo, hranilno in energijsko vrednost koruzne silaže. V letu 1993 je silažno koruzo prizadela suša, zato smo za to leto določili še in ...vitro prebavljivost suhe in organske snovi dveh vzorcev od suše različno prizadete koruze ter dveh vzorcev silaže z različno vsebnostjo suhe snovi. Vsebnost suhe snovi analiziranih vzorcev silažne koruze je bila 275,8 in 362,4 g kg-1, v njej je bilo 252,0 in 254,7 g kg-1 surove vlaknine ter 6,38 in 6,41 MJ NEL. Prebavljivost suhe snovi je bila 0,664 in 0,660, prebavljivost organske snovi pa 0,657 in 0,652. Povprečje suhe snovi 6 vzorcev analiziranih silaž pridelka 1993 je bilo 312,9 ± 19,9 g kg-1, v njej je bilo 228,3 ± 13,1 g kg-1 surove vlaknine in 6,54 ± 0,12 MJ NEL. In vitro prebavljivost suhe snovi koruzne silaže s 311,1 g kg-1 suhe snovi je bila 0,665, organske snovi pa 0,657; v silaži s 347,2 g kg-1 suhe snovi pa je bila prebavljivost suhe snovi 0,666, organske snovi pa 0,660. V silaži pridelka 1994 (n=8) je bila povprečna vsebnost suhe snovi 362,9 ± 50,6 g kg-1, v njej je bilo 231,5 ± 18,6 g kg-1 surove vlaknine in 6,4 ± 0,2 MJ NEL. Analizirana silaža pridelka 1995 (n=5) je vsebovala 307,9 ± 26,3 g kg-1 suhe snovi, v kateri je bilo 238,1 ± 11,3 g kg-1 surove vlaknine, in 6,3 ± 0,12 MJ NEL. Menimo, da sta energijska in hranilna vrednost silaže iz leta 1993, ko je koruzo prizadela suša, realno nižji, kot kaže izračun na osnovi kemične analize.
Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v ...deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.
Na M-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje smo spremljali kemično sestavo, hranilno in energijsko vrednost koruzne silaže. V letu 1993 je silažno koruzo prizadela suša, zato smo za to leto določili še in ...vitro prebavljivost suhe in organske snovi dveh vzorcev od suše različno prizadete koruze ter dveh vzorcev silaže z različno vsebnostjo suhe snovi. Vsebnost suhe snovi analiziranih vzorcev silažne koruze je bila 275,8 in 362,4 g kg-1, v njej je bilo 252,0 in 254,7 g kg-1 surove vlaknine ter 6,38 in 6,41 MJ NEL. Prebavljivost suhe snovi je bila 0,664 in 0,660, prebavljivost organske snovi pa 0,657 in 0,652. Povprečje suhe snovi 6 vzorcev analiziranih silaž pridelka 1993 je bilo 312,9 ± 19,9 g kg-1, v njej je bilo 228,3 ± 13,1 g kg-1 surove vlaknine in 6,54 ± 0,12 MJ NEL. In vitro prebavljivost suhe snovi koruzne silaže s 311,1 g kg-1 suhe snovi je bila 0,665, organske snovi pa 0,657; v silaži s 347,2 g kg-1 suhe snovi pa je bila prebavljivost suhe snovi 0,666, organske snovi pa 0,660. V silaži pridelka 1994 (n=8) je bila povprečna vsebnost suhe snovi 362,9 ± 50,6 g kg-1, v njej je bilo 231,5 ± 18,6 g kg-1 surove vlaknine in 6,4 ± 0,2 MJ NEL. Analizirana silaža pridelka 1995 (n=5) je vsebovala 307,9 ± 26,3 g kg-1 suhe snovi, v kateri je bilo 238,1 ± 11,3 g kg-1 surove vlaknine, in 6,3 ± 0,12 MJ NEL. Menimo, da sta energijska in hranilna vrednost silaže iz leta 1993, ko je koruzo prizadela suša, realno nižji, kot kaže izračun na osnovi kemične analize.