Razvojne možnosti Vrbe Krajner, Petra
Urbani izziv,
2007, 20070101, 2007-01-01, Letnik:
18, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
S pripravo novega občinskega prostorskega načrta občine Žirovnica se obravnava tudi razvojni potencial tipične slovenske gručaste vasi z dislocirano dominanto, obdane z značilno kulturno krajino in ...visoko simbolno vrednostjo na nacionalnem nivoju. Varovano območje kulturne dediščine s spomenikom – Prešernova rojstna hiša predstavlja razvojni potencial za vas Vrba, občino in državo znotraj EU, ki ga je nedvomno potrebno ohraniti, ne pa tudi zavirati v razvoju. Zato bosta v ta prostor v prihodnosti umeščena dva objekta: Dom kulture Vrba in obvozna cesta, ki naj hkrati rešuje prometno vozlišče Vrba in odpira pogled na značilne vedute kraja. V procesu izdelave OPN prihaja do usklajevanj različnih interesov v prostoru z upoštevanjem vseh varstvenih režimov in javno izraženega mnenja krajanov na predstavitvi. Dopolnjen osnutek OPN bo obravnaval variantne rešitve.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Junij 1991 – na platoju priklenjen na radiator, ki jo je napisal Janez Koselj in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Janeza Koselja, vojaka Teritorialne obrambe, ki so ga zajeli vojaki JLA kot talca na platoju Karavanke v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtor opisuje dogajanja ob zasedbi mejnega platoja Karavanke od 27. junija do 1. julija 1991. Spominja se zasedbe mejnega prehoda, prekinitve dobave električne energije in vode ter začetka pogajanj s predstavniki JLA med katerimi so ga nasilno razorožili in obdržali za talca. Priklenili so ga na radiator in po potrebi zamenjali lokacijo. Bil je tudi priča tankovskemu napadu JLA na enote TO. Po spopadu so stekla pogajanja v prostorih Občine Jesenice, ki so se končala v nedeljo, 1. julija 1991, z dogovorom o predaji. Eden od pogojev je bil tudi, da izpustijo talca. V popoldanskih urah so vojaki JLA in zvezni miličniki zapustili mejni prehod Karavanke in Jesenice.Dokument vsebuje tudi fotografiji pištole Janeza Koselja (hrani Janez Koselj) in fotografijo odločbe Zveznega sekretariata za notranje zadeve o neposrednem prevzemu kontrole prehajanja državne meje na mejnem prehodu Jesenice, izsek iz dokumenta (hrani Pavel Jamnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Lovska družina Jesenice v osamosvojitveni vojni, ki sta jo napisala Nikolaj Bernard in Davor Medič. Objavljena je v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis članov lovske družine Jesenice, Nikolaja Bernarda in Davorja Mediča. V zgodbi avtorja opisujeta aktivnosti lovske družine v pripravah na osamosvojitev Slovenije in med vojno za Slovenijo. Najprej opišeta kako je potekal razvoz odvzetega orožja iz karavle v Mostah na 14 skrivnih lokacij v občini Jesenice. V nadaljevanju opišeta aktivnosti lovcev med vojno, med njimi predajo karavle v Planini pod Golico in zasedbo položajev ob novem naselju na Hrušici nad mejnim platojem Karavanke, kjer je prišlo tudi do izmenjave ognja med teritorialci in JLA. Prispevek zaključita z navedbo vseh članov Lovske družine Jesenice, ki so bili aktivno udeleženi v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji karavle v Planini pod Golico danes (Foto: Rina Klinar) in Stalnega dovoljenja za gibanje in muditev v mejnem pasu zaradi lova, Alojzij Noč, 4. september 1986, arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta ...Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Saj to vendar ne more biti res, ki jo je napisal Vojko Otovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Vojka Otoviča, tedanjega carinika na mejnem prehodu Karavanke. Avtor se uvodoma spominja prvega dne po razglasitvi samostojnosti, ko je kot carinik odšel v službo na mejni prehod Karavanke. Delovno mesto je predčasno zapustil zaradi vpoklica v rezervne enote slovenske policije in že ob prihodu na slovensko stran prehoda zagledal vozila JLA ter tako spoznal, da je situacija zelo resna. Med vojno za Slovenijo je bil zadolžen za varovanje doma TVD Partizan na Jesenicah. Poleg tega so opravljali tudi nadzor na barikadah. Avtor v prispevku odlično opiše vzdušje in mešane občutke s katerimi so udeleženci vojne za Slovenijo doživljali ognjeni krst naše države.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 1. julij 1991 – spet svobodni, ki jo je napisala Rina Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Rine Klinar, predsednice izvršnega sveta Občine Jesenice v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtorica opisuje dogajanja na Jesenicah in mejnem prehodu Karavanke konec junija 1991. Zgodba je razdeljena na poglavja: Zastava in lipa, Leto 1989, Leto 1990, Občina Jesenice, 1991, Spomini. Avtorica se spominja nastopa funkcije 1. junija 1990 in vzpostavitve sodelovanja med civilno-občinsko oblastjo, miličniki in teritorialno obrambo. V nadaljevanju se vrne nazaj v dogajanje v letih 1989, 1990 in 1991. Objavljen je tudi odlomek iz dnevnika neznanega vojaka JLA z Bohinjske Bele. Avtorica se spominja pogajanj z Jugoslovansko ljudsko armado ob zasedbi mejnega prehoda Karavanke, spopadov z vojaki Teritorialne obrambe, podpisa dogovora in umika vojakov JLA ter zveznih miličnikov s platoja Karavanke, 1. julija 1991. Prispevek zaključi z razmišljanji ob trideseti obletnici samostojne Slovenije.Dokument vsebuje tudi fotografiji, ki prikazujeta Lipo, ki raste pred nekdanjo stavbo Občine Jesenice, Dnevnika neznanega vojaka z Bohinjske Bele, odlomek, ki jih hrani Rina Klinar in JLA na Hrušici, 27. junij 1991, ki jo hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska, foto: Jaka Jeraša.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vojni dveh Tomažev, ki jo je napisal Tomaž Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Tomaža ...Klinarja, mladega slovenskega vojaka z Jesenic, ki je služil vojaški rok v JLA v Mariboru. Uvodoma avtor opiše napotitev na služenje vojaškega roka, prihod v mariborsko vojašnico in stanje v njej pred začetkom vojne za Slovenijo. Ob začetku vojne se je kot desetar znašel na položaju nad mejnim prehodom Šentilj, kjer so položaje branili vojaki slovenske TO. Zavrnil je ukaz podporočnika naj napadejo položaje slovenskih teritorialcev zaradi česar mu je grozilo vojaško sodišče. Z ostalimi vojaki so se odločili za prebeg in ga kljub tveganju in kaotičnim razmeram postopoma uspešno izpeljali. Tvegali so in stekli čez odprt travnik do slovenskih položajev, kjer so se pridružili vojakom TO. Avtor opiše stiske in dileme slovenskih vojakov, ki so vojno za Slovenijo dočakali v sestavi JLA in so bili prisiljeni boriti se proti svojim sonarodnjakom. Opisane dogodke je Tomaž Klinar zapisal tudi v knjigi Heroji nekega trenutka (V.P.8164-20).Dokument vsebuje fotografije jeseniških vojakov JLA leta 1990 v Mariboru (Foto: Stane Žnidar, hrani: Matej Žnidar), Tomaž Klinar st. in ml. – oba v Slovenski vojski (Foto: Boris Balek, hrani Tomaž Klinar), znak »Zvest Sloveniji«, ki so ga prejeli vsi Slovenci, ki so iz JLA prestopili v TO (Last: Tomaž Klinar), naslovnica knjige Heroji nekega trenutka (Hrani: Tomaž Klinar).
