Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne ...izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine. Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize. Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov. Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.
Izhodišče: Delež oseb, ki zbolijo za rakom dojk v času delovno aktivnega življenja, narašča. Zdravljenje raka dojk lahko pusti trajne posledice, ki vplivajo na delovno sposobnost po zdravljenju, kar ...velja tudi za medicinske sestre (poimenovanje uporabljamo za vse poklicne profile v zdravstveni negi v Sloveniji), ki pogosto opravljajo izmensko in nočno delo s povečanimi delovnimi obremenitvami. Namen: Namen raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljanje in izkušnje zaposlenih v zdravstveni negi po vrnitvi v delovno aktivno življenje po zdravljenju raka dojk. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Podatke smo pridobili iz delno strukturiranih intervjujev na namenskem vzorcu medicinskih sester, ki so se vrnile na delo po zdravljenju zgodnjega raka dojk. Raziskava je potekala poleti leta 2021 v Sloveniji, v regiji z visoko incidenčno stopnjo raka dojk. Podatke smo analizirali s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet zaposlenih v zdravstveni negi z zaključeno srednješolsko izobrazbo po zdravljenju zgodnjega raka dojk, ki so se vrnile na delovno mesto v povprečju po 19,4 meseca (od 13 do 39 mesecev). Udeleženke so bile vključene v raziskavo v povprečju 5,8 leta (od 2 do 10 let) po vrnitvi na delo. V raziskavi smo določili tri teme, ki opredeljujejo izkušnje udeleženk, ki so se po zdravljenju raka dojk vrnile na delovno mesto: (1) doživljanje ob začetku bolezni in med zdravljenjem, (2) vrnitev na delo in (3) podporni mehanizmi ob vrnitvi na delo. Zaključek: Vrnitev na delo po prebolelem raku dojk v zdravstvu ni samoumevna ali lahka ter zahteva prilagoditve in sodelovanje vseh, ki so udeleženi v tem procesu: medicinske sestre po zdravljenju raka dojk, njenih sodelavcev in nadrejenih, pa tudi pomembnih drugih bližnjih. Pri tem je pomembna vloga neposredno nadrejenih in sodelavcev, ki lahko s svojimi dejanji ustvarijo podporno in razumevajoče delovno okolje za uspešno vrnitev.
In this article, we will discuss the case of fair and inclusive schools that are considerate of the specific and unique needs of their pupils and offer quality education for all. We will highlight ...the most important indicators of inclusive education and focus on research that confirms the importance of the teachers’ willingness to establish good interpersonal relationships with their pupils. In the empirical section, we will introduce the results of our qualitative study. Based on interviews conducted with 20 mothers and 20 primary school pupils in two Slovene Roma settlements, we explored how pupils and their mothers perceive teachers’ attitudes towards Roma children. Our findings were very promising, for they showed that the interviewed pupils and their mothers had a positive experience with the teachers and their pedagogical work with Roma children. However, we should not ignore the few cases that pointed to ethnic discrimination towards Roma pupils.
V empirični študiji, izvedeni v zadnji tretjini leta 2012, smo analizirali položaj samozaposlenih v kulturi v Sloveniji. Poseben poudarek smo namenili preučevanju preživetvenih strategij. ...Kvalitativni del raziskave smo izvedli s pomočjo netnografije, spletnega intervjuja in osebnega intervjuja, kvantitativni del raziskave pa s pomočjo spletnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da aktualni način državne podpore samozaposlenim v kulturi ni ustrezen. Izboljšave so potrebne predvsem v smeri priznavanja večjih socialnih pravic, upoštevanja specifike poklica ter posebnih pogojev dela samozaposlenih v kulturi.
Most data related to cutaneous melanoma survivors' health behaviour comes from epidemiological studies and is predominantly concerned with safe-sun behaviour and self-examination. Data regarding ...other changes of health behaviour are scarce and so are qualitative studies in this realm. The aim of our research is to acquire insight into the experiences of patients with cutaneous melanoma in Slovenia. How did they react to the diagnosis, which changes did they introduce in their health behaviour and how do they assess the role of family doctors?
Using the qualitative approach of collective case reports, a demographically diverse group of patients with different forms and stages of cutaneous melanoma was selected. Semi-structured interviews conducted by a psychologist were recorded and transcribed verbatim. For data processing, the approach of Qualitative Content Analysis was applied.
We integrated interviewees' experiences after the diagnosis of cutaneous melanoma in several subcategories: either they did not introduce any changes or they mentioned changing their habits when exposed to the sun and performing skin self-examination; they also emphasized their ways of dealing with stress and raising awareness about melanoma among family members and friends. The role of family doctors in the prevention and care appears unclear; even contradictory.
We obtained insight into the experiences of Slovenian patients with cutaneous melanoma. The interviewees prioritised safe behaviour in the sun, strengthening of psychological stability and raising awareness about melanoma. Findings will be used in the creation of a structured questionnaire for national epidemiological survey.
PDF
