Članek analizira periodizacijo poljskih umetnostno- zgodovinskih raziskav od leta 1945 do osemdesetih let 20. stoletja. Ukvarja se z njenimi področji in temami, protagonisti in institucijami, kot ...tudi z okoli leta 1950 na novo definiranimi odgovornostmi umetnostne zgodovine. V tem kontekstu se loteva vprašanja, v kolikšni meri je mogoče poljsko raziskovanje baroka v tem času imenovati “marksistično”.
Projekt mednarodne historične sociologije – sinteze historične sociologije in mednarodnih odnosov –, ki je v pospešenem teku zadnji dve desetletji, je nastal iz analitične potrebe po dvojem: po ...izogibu sociološkemu redukcionizmu (»metodološkemu internalizmu«) in mednarodnemu redukcionizmu (»metodološkemu eksternalizmu«) ter po izogibu evropocentrizmu. V prispevku bomo ugotavljali, kaj so odlike in pasti tega projekta, tako da bomo kritično ocenili nekatere ključne teoretske in empirične teze, ki se pojavljajo v nedavno objavljeni literaturi; posebej podrobno se bomo lotili uspešnice How the West Came to Rule, ki je paradigmatski primer tega projekta. Pokazali bomo, da se pri teoretiziranju vznika in širitve kapitalistične modernosti paradigma »političnega marksizma« izogne metodološkemu internalizmu in evropocentrizmu, medtem ko razvpita alternativna paradigma »neenakomernega in kombiniranega razvoja« k tej teoretizaciji ne doda razlagalnih novosti in je v nekaterih vidikih celo manj ustrezna
Članek preučuje interpretacije Martina Kačurja (1904) Ivana Cankarja. Prek teoretičnega uvida postmarksistične teorije (Althusser, Močnik in Jameson) poskuša znotraj tekstualnih intepretacij najti ...strukturne premike, ki po Močniku vodijo od mitografskih interpretacij k slovstveni vedi. Spremna beseda, ki jo je leta 1929 Izidor Cankar zapisal k prvim zbranim delom Ivana Cankarja, poskuša mitografijo predhodnih interpretacij prebiti, prav tako Kermauner, ki z interpretacijo predhodnih, predvsem povojnih branj, vezanih na hegemono ideologijo vulgarnega komunizma, zares stopi v slovstveno vedo, kakor jo razume Močnik. Poznejše interpretacije Kermaunerja ne upoštevajo, temveč se največkrat vračajo k razmislekom Izidorja Cankarja ali celo nazaj v mitografsko matrico.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Marksizem na univerzi o študiju in vlogi marksizma in družboslovnih ved na ljubljanski univerzi, vrata ...Univerze spet odprta, informativni dan, vhod v Filozofsko fakulteto, študentje, vrsta za vpis, o študiju marksizma in družboslovnih ved, tabla Oddelek za tehnologijo Univerze v Ljubljani. Parkirišče pred fakulteto, izjave profesorjev in študentov.
Prispevek prikazuje le nekaj misli, ki govore v prid sodobne univerze. Ta mora nuditi študentu tudi možnost, da se seznani in poveže z družbo katere del je sama. Le tako bo postala ne le nacionalna ampak tudi samoupravna in socialistična. Sicer pa bo podrobneje o študiju in vlogi marksizma in družboslovnih ved spregovorila tudi naslednja seja univerzitetne konference Zveze komunistov Slovenije.
The University of Ljubljana has opened again, an information day, the entrance to the Faculty of Arts, regarding the studying of Marxism and the Social Sciences. The clip presents just a few thoughts that speak in favour of the modern university. A modern university should offer students the opportunity to become acquainted and connected with the society of which it is a part of. Only within this frame can society become, not only national but also self-governing and socialist. - Information:- Marxism at the University; Marxism and study programmes or it application into the social sciences at the University.- Original language summary:
Marksizem na univerzi, o študiju in vlogi marksizma in družboslovnih ved na ljubljanski univerzi.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
