Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu Stemberger Flegar, Kaja
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2023, Letnik:
25, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Materino mleko je običajno prva otrokova hrana, vendar dojenje zaradi različnih razlogov ni vedno možno. Že iz prazgodovine so tako izpričane posode, ki so verjetno služile za hranjenje otrok kot ...nadomestek dojenja. Iz rimskodobne Slovenije poznamo nekaj takih najdb, a doslej niso bile prepoznane kot posodice za dojenje. Značilne so po tankih stenah in dodatnem dulcu poleg ustja. Nalogo dojenja je lahko opravljala tudi dojilja, s čimer je povezanih več antičnih mitov, pa tudi posvetilni napisi in upodobitve dojilj v Petovioni. Razprave o prehrani dojenčkov in otrok najdemo tudi v delih antičnih piscev in zdravilcev.
Članek se ukvarja z analizo grobov, izkopanih pri Župni cerkvi v Kranju, ki so bili na podlagi dosedanjih raziskav opredeljeni kot najstarejši na tem grobišču. Za takšne so bili do zdaj ...opredeljeni grobovi (večinoma) brez pridatkov, ki so bili globoko vkopani v prostorne in med seboj pravilno razmeščene grobne jame, obložene s kamni oz. lesom in orientirane proti vzhodu. Posamezne skupine takšnih grobov, izkopanih do leta 1984, so bile na podlagi arheoloških primerjav datirane v konec 7. in v 8. st. Analiza stratigrafije grobov celotnega grobišča, v katero smo vključili tudi ugotovitve poznejših izkopavanj in pregled zgodovine raziskav, pokažejo, da pri grobovih, do zdaj opredeljenih kot najstarejših, ni šlo vselej za stratigrafsko najstarejše grobove in da so bile med nekaterimi tudi superpozicije. V prispevku skušamo ugotoviti čas začetka pokopavanja na podlagi starih in novih kronoloških podatkov (relativna kronologija grobov in tipokronologija). Za izbrane stratigrafsko najstarejše grobove na tem grobišču prvič prinašamo radiokarbonske datacije (14C), ki smo jih časovno zožili z datacijami stratigrafsko mlajših grobov s predmeti. Obravnavani grobovi se po gradnji groba ločijo na dve skupini. Pokopavanje se je začelo najverjetneje v 8. st., pred letom 774/775 (14C) s prvo skupino, z možnim trajanjem vse do začetka pokopavanja druge skupine. Druga skupina grobov ni starejša od leta 774 in se je začela že pred začetkom 9. st. ali najpozneje takrat.
Članek analizira vlogo kranjske klobase v vsakdanjem nacionalizmu med slovenskimi izseljenci v ZDA v obdobju 1919–1945. Članek raziskuje, kako se narod reproducira z vsakdanjimi praksami, navadami in ...načini bivanja, ter se pri tem opira predvsem na koncept vsakdanjega nacionalizma (angl. everyday nationalism). Teza besedila je, da nacionalizem ni le produkt institucionalnega delovanja, temveč se reproducira tudi izven uradnih, formalnih, institucionalnih in instrumentalnih okvirjev, na ravni večinoma nereflektiranih vsakodnevnih praks. Članek temelji na analizi besedil, v katerih se pojavi besedna zveza »kranjska klobasa«, v osrednjih slovenskih izseljenskih časopisih v ZDA v obdobju 1919–1945.
Kvarner v času železne dobe severnega Jadrana V starejši železni dobi severnega Jadrana je poleg Istre imel posebno mesto tudi Kvarner. Njegovo vlogo in pomen v komunikacijah in kroženju blaga v ...tistem času nakazujejo starejše in novejše raziskave. čeprav so se v zadnjih dveh desetletjih izvajale predvsem zaščitne arheološke raziskave, je bilo poleg posameznih najdb zbrano veliko novega gradiva, nekaj tudi povsem nepričakovanega. V članku je predstavljen kratek pregled raziskovalcev in stanja raziskav, opisane so reprezentativne ostaline materialne kulture ter pomembnejše najno- vejše najdbe, ki omogočajo obravnavo kvarnerske skupnosti v novi luči, zlasti v konkretnejši povezavi s sosednjimi, a tudi oddaljenimi kulturnimi skupnostmi od Alp do Jadrana in od Apeninov do Balkana.
The book brings several essays on objects, atmospheres, moods, flavors and scents that marked the everyday life in the socialist Yugoslavia. The authors of individual chapters in Made in YU use these ...objects, atmospheres, moods, flavors and scents as lenses through which they observe practices and processes of significant restructurings and reframings of everyday, cultural, political and affective worlds in the post-Yugoslav societies.
The monograph addresses the question of Yugoslav automobile heritage and memory. The vehicle of choice in this endeavour is the Crvena Zastava make Zastava 750, better known as Fičko. The author ...traces the post-Yugoslav stories of the car as an object that left a deep mark in automobile and memorial landscapes of the latter 20th and early 21st centuries. As an object of memory and tinkering, Fičko is used as a metaphorical vehicle to address the issues related to nostalgia and memory, but also to engage with complex questions concerning automobile heritage and nationalisation of memory and industrial. Through the analysis of various practices of re-presencing the past he author thematises the relationship between affect and automobility in (digital) popular culture and not least the relationship to the Yugoslav socialist past in general.
Klepetavi predmeti so postavljeni na mesto osrednjega interpretativnega orodja v razumevanju družbe, družbenih odnosov, kulture. A takšen zastavek nas ne sme zavesti. Klepetavi predmeti se ne ...nanašajo le na določeno skupino, ampak so tudi konstituitivni del družbenih odnosov. Materialna kultura, kot jo poskuša konceptualizirati to uvodno besedilo, torej ni zgolj nekakšen medij za socialne odnose, ampak je sestavni del družbenih odnosov.
Dandanes v Sloveniji soživita dve ekonomsko-antropološki burekokolji: burektrg, na katerem se prodaja in kupuje burekblago, in burekokolje, ki se trgu izmika. V tem zadnjem dominira doma narejen ...burek, največkrat v priseljenskih družinah, ki je tudi pogost predmet izražanja gostoljubnosti in obdarovanja, občasno tudi zunaj etnične skupine. To tako imenovano burekdarovanje neburekljudem pa odpira tudi nekatera nova vprašanja razumevanja burekpomenov. Burekdarovanje neburekljudem reproducira odnose med etničnima skupinama, ki sta v darovanje vključeni. Pri tej reprodukciji temeljnih etničnih odnosov v slovenski družbi pa igra osrednjo vlogo predmet, ki je v darovanje vključen, točneje, njegovi pomeni. Takšno razumevanje burekpomenov poudari njihovo konstituitivno (aktivno) vlogo, torej poudari ne kako ljudje oblikujejo (burek)pomene, temveč kako (burek)pomeni oblikujejo ljudi.
PDF
