V Bohinjskih gorah, avgust 1991. – Tisto poletje se je pripetilo marsikaj hudega. Na začetku mi je pri 60-ih umrl brat. Iz junija v julij smo doživljali strah in pogum 10-dnevne vojne za ...Slovenijo. 1. septembra je resno zasekalo tudi v moje srce Vmes, sredi avgusta, sva bila s sinom študentom v hribih.Za 4 dni sva se naselila v Domu na Komni. In z vsakodnevnimi pohodi načrtno obdelovala Bohinjske gore. Prelep in tiste čase življenjskemu hrupu še odmaknjen svet. Barvno razkošje planinskega cvetja. In celi roji drobnih pisanih metuljev. V glavi pa misel, da so po 1. svetovni vojni po teh vrhovih zarisali krivično rapalsko mejo med prvo Jugoslavijo in Italijo. Neme priče: zabetonirani kamniti mejniki z letnico 1920. Na enega sem sedel, za kratek oddih in poln užitek prelepega razgleda.Tretjega dne sva na povratku proti Domu lahkomiselno zgrešila stezo, kar se kljub poznopopoldanski uri ni zdelo nič hudega, saj je bil Dom videti čisto blizu tam spodaj. A ujela sva se v brezbrežen pragozd ruševja, ki sva se ga z veliko muko in komaj v mraku le rešila. (sf)
Analiza gospodarskih potencialov obeh sosednjih obmejnih območij je osnova razmišljaju o možnostih in potrebah po sodelovanju obeh regij, še posebej gospodarsko. Posebno pozorno obravnava naslednje ...elemente: narodni dohodek, struktura gospodarskih dejavnosti, naložbe in struktura posesti nepremičnin.
Članek govori o pozitivnih predvsem gospodarskih in o negativnih predvsem prebivalstvenih ter drugih posledicah obrambne funkcije v obrobnih območjih ter vpliv tega na razvoj manj razvitih območij.
Publikacija je dar Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije. Na platnici je žig Knjižnice Ministrstva za prosveto v Ljubljani.Oddelek za mejna vprašanja Znanstvenega inštituta pri IO ...OF se je do leta 1948 preoblikoval v Inštitut za narodnostna vprašanja.Jaka Avšič je na začetku pripovedi zapisal:»Ob koncu zime 1942-43 je narodno osvobodilno gibanje na Primorskem naraslo s tako silo, da je bil pritisk novih borcev s Primorske v brigade na Notranjsko in Dolenjsko prevelik. Potrebno je bilo partizanske čete in bataljone na Primorskem združiti v brigade in iz lokalnega bojevanja preiti na večje operacije, s katerimi bi se sovražniku prizadele še večje izgube na ozemlju bivše Italije. Takoj po izvršenem formiranju brigad smo sklenili udariti čez Sočo v Beneško Slovenijo. Brigadam smo dali te vojaške naloge: izvršiti prehod čez Sočo; združiti se na desni obali Soče; izvršiti čiščenje sovražnika v Brdih, v Beneški Sloveniji in Reziji; izvršiti mobilizacijo in oborožitev; zanesti narodno osvobodilno borbo med slovensko prebivalstvo do skrajnih zapadnih mej Slovenije in s tem ustvariti tudi pogoje za nadaljnje širjenje antifašističnega razpoloženja med italijanskim ljudstvom v Italiji … Pohod v Benečijo se je začel že med zbiranjem sil v brigade, kajti vsaka četa, vsak bataljon si je moral utirati pot na določeno zbirališče. Ostri boji so se vršili na Lokovcu, v Bači, na Prodih pod Voglom, v Trnovskem gozdu, pri Ajdovščini, na Lemežu in drugod. Ko je bilo formiranje brigad končano, sta obe brigade Simona Gregorčiča in Ivana Gradnika istočasno prekoračili Sočo. Čeprav je sovražnik zasedel vso dolino Soče, posebno vse prehode reke, je zopet pomagala partizanska iznajdljivost …« (str. 12-13). Publikacija obsega 24 strani in črno-bel zemljevid. Uvod z naslovom Beneški Slovenci je zapisal zgodovinar dr. Fran Zwitter. Avšičeva pripoved se začne na strani 12.
Članek obravnava spremembe v obsegu in strukturi prekomejnih lokov med Bavarsko in Češko po odprtju desetletja zaprtih meja ob “železni zavesi”. Leta 1989 je mejo prestopilo 2.3 milijona potnikov, v ...letu 1992 pa jo je prečkalo že preko 35 milijonov Turistične prometne tokove (nakupovalni in izletniški turizem) dopolnjuje tudi že poslovni obiski. Povezovanje med proizvodnimi obrali je poslala ustaljena praksa. Neznanje jezika sosednjega naroda in nepozanavnje njegovih kulturnih navad je pogosto ovira za še inteiivnejše sodelovanje.
Besedilo publikacije sta sestavila Dinko Puc in Slavko Fornazarič, izdala pa jo je Pisarna za zasedeno ozemlje. Pisarna za zasedeno ozemlje je bila organizacija, nastala po koncu prve svetovne vojne, ...da bi se zavzela za Slovence, ki so po koncu vojne ostali zunaj meja matične domovine v sosednji Italiji. Nastala je ob italijanski zasedbi Slovenskega Primorja. To je bila politična organizacija, ki je izšla iz Narodnega sveta. Zbirati je začela gradivo za pariško mirovno konferenco, gradivo o delovanju Italijanov na zasedenem ozemlju in propagirala za rešitev zasedenega ozemlja, posredovala zbiranje izjav in protestov proti zasedbi ter izdajala brošure in knjige za konferenco v Parizu.
Besedilo publikacije sta sestavila Dinko Puc in Slavko Fornazarič, izdala pa jo je Pisarna za zasedeno ozemlje. Pisarna za zasedeno ozemlje je bila organizacija, nastala po koncu prve svetovne vojne, ...da bi se zavzela za Slovence, ki so po koncu vojne ostali zunaj meja matične domovine v sosednji Italiji. Nastala je ob italijanski zasedbi Slovenskega Primorja. To je bila politična organizacija, ki je izšla iz Narodnega sveta. Zbirati je začela gradivo za pariško mirovno konferenco, gradivo o delovanju Italijanov na zasedenem ozemlju in propagirala za rešitev zasedenega ozemlja, posredovala zbiranje izjav in protestov proti zasedbi ter izdajala brošure in knjige za konferenco v Parizu.
Po zlomu avstrijske monarhije se je Dinko Puc vrnil iz vojaške službe ter sodeloval v goriškem Narodnem svetu. Dne 1. marca 1919 je prišel kot zastopnik Gorice v začasno narodno predstavništvo v ...Beogradu, 1920 pa je zaradi nevzdržnih razmer pod Italijansko okupacijo v Gorici preselil svojo odvetniško pisarno v Ljubljano. V tem letu je izdal v zvezi s končno razmejitvijo med Italijo in Jugoslavijo več propagandnih brošur za Primorsko (Trst, Gorica) v angleškem, francoskem in nemškem jeziku.
PDF
