Extended description:
Ne mine dan, da nas Tanjug ne bi sproti seznanjal s potekom turistične sezone. Tako danes poroča, da je bilo v prvih šestih mesecih letos v naši republiki rekordno število ...nočitev tujih turistov: milijon dvesto tisoč. Sodeč po julijskih in avgustovskih ocenah – podatki so tudi ugodni – pa se bo število nočitev tujih gostov še povečalo. Ob tem naj opozorimo, da vseh turističnih možnosti še zdaleč ne znamo izkoristiti, tako kot bi jih lahko. Predvsem to velja za nekatere manjše kraje, kjer razen tistega, kar daje narava, gostu ponudijo sila malo. Bovčane torej čaka ob reki še precej dela – tudi zato, ker kandidirajo za svetovno prvenstvo v kajak spustu leta 1991.
Bovec: turizem, vse več je kajakašev, ki jih je privabila divja Soča; posnetki Bovec, trg, turisti, kajak kanu center, kamp, letališče, aero taksi, kajakaši na Soči, izposojevalnica kajakov.
Extended description:
Ne mine dan, da nas Tanjug ne bi sproti seznanjal s potekom turistične sezone. Tako danes poroča, da je bilo v prvih šestih mesecih letos v naši republiki rekordno število nočitev tujih turistov: milijon dvesto tisoč. Sodeč po julijskih in avgustovskih ocenah – podatki so tudi ugodni – pa se bo število nočitev tujih gostov še povečalo. Ob tem naj opozorimo, da vseh turističnih možnosti še zdaleč ne znamo izkoristiti, tako kot bi jih lahko. Predvsem to velja za nekatere manjše kraje, kjer razen tistega, kar daje narava, gostu ponudijo sila malo. Bovčane torej čaka ob reki še precej dela – tudi zato, ker kandidirajo za svetovno prvenstvo v kajak spustu leta 1991.
Bovec: turizem, vse več je kajakašev, ki jih je privabila divja Soča; posnetki Bovec, trg, turisti, kajak kanu center, kamp, letališče, aero taksi, kajakaši na Soči, izposojevalnica kajakov.
Bovec: Touristic offers in the town of Bovec.
Original language summary:
Bovec: turistična ponudba v Bovcu.
Extended description:
Parkirišče, parkirani avtomobili škoda , princ NSU in stoenka, hangar, Letalski center Maribor. Izjava Milovan Džokanović, promet v središču Maribora, kažipot, muzejsko letalo ...na letališču.
Information:
Slivnica pri Mariboru Airport; first passengers will arrive to the airport at the end of 1975.
Original language summary:
Letališče Slivnica pri Mariboru, konec leta 1975 bo letališče sprejelo prve potnike.
Extended description:
Sneg, ki je v teh dneh pobelil vsak še tako skrit kotiček Ljubljane, je osrečil tudi vsakega otroka in ga privabil v svoj objem. Razgreti in nasmejani obrazi spremljajo ...brezskrbno igranje na beli blazini vse od jutra do mraka. Temu brezskrbnemu živ-žavu pa ni prav nič podobno naporno delo pri ljubljanski cestni službi, ki mora zaradi neprestanega sneženja kar naprej hiteti. Kljub temu pa letos z veseljem lahko ugotovimo, da so ceste stalno lepo očiščene in tako lahko promet nemoteno poteka. Brez dvoma ima pri tem levji delež precej boljša mehanizacija kot lani. Kamioni le s težavo kljubujejo sodobnim in praktičnim nakladalcem snega katerega vozijo naravnost v Ljubljanico. Zima pa ni zmotila delavce, ki so na Ambroževem trgu porušili staro hišo in s tem omogočili, da je križišče bolj pregledno. Vemo, da se je prav na tem oglu zgodilo veliko nesreč. V starem delu Ljubljane poleg Tromostovja pa počiva Ljubljanski trg. Kakor zgleda, je zima pregnala skoraj vse prodajalce, razen ženice, ki se trdovratno upira snegu in kar na prostem prodaja burek. Družbo ji dela le še motorizirani prodajalec, ki pa je moral še predčasno pospraviti svoje blago in oditi. Prav gotovo je tudi temu kriva zima. Za golobe pa je dobrodošla tudi vsaka peščica hrane.
Ljubljana - winter and snow in the city; road services having trouble with snow removal.
Original language summary:
Ljubljana - zima in sneg v mestu, težave cestne službe s čiščenjem.
Extended description:
Sneg, ki je v teh dneh pobelil vsak še tako skrit kotiček Ljubljane, je osrečil tudi vsakega otroka in ga privabil v svoj objem. Razgreti in nasmejani obrazi spremljajo brezskrbno igranje na beli blazini vse od jutra do mraka. Temu brezskrbnemu živ-žavu pa ni prav nič podobno naporno delo pri ljubljanski cestni službi, ki mora zaradi neprestanega sneženja kar naprej hiteti. Kljub temu pa letos z veseljem lahko ugotovimo, da so ceste stalno lepo očiščene in tako lahko promet nemoteno poteka. Brez dvoma ima pri tem levji delež precej boljša mehanizacija kot lani. Kamioni le s težavo kljubujejo sodobnim in praktičnim nakladalcem snega katerega vozijo naravnost v Ljubljanico. Zima pa ni zmotila delavce, ki so na Ambroževem trgu porušili staro hišo in s tem omogočili, da je križišče bolj pregledno. Vemo, da se je prav na tem oglu zgodilo veliko nesreč. V starem delu Ljubljane poleg Tromostovja pa počiva Ljubljanski trg. Kakor zgleda, je zima pregnala skoraj vse prodajalce, razen ženice, ki se trdovratno upira snegu in kar na prostem prodaja burek. Družbo ji dela le še motorizirani prodajalec, ki pa je moral še predčasno pospraviti svoje blago in oditi. Prav gotovo je tudi temu kriva zima. Za golobe pa je dobrodošla tudi vsaka peščica hrane.
Extended description:
Reportaža o ljubljanskih mostovih: Šuštarski most, Karlovški most, fant ribari na obrežju, stara fotografija Brega, pogled na Ljubljanico, strehe, Trnovski pristan, Šentjakobski ...most, stari Prulski most, ribiči, Grad, fotografija starega frančiškanskega mostu, čoln pod Šustarskim mostom, Novi trg, vodnjak, nabrežje, čolnarja pod Tromostovjem, Kresija, Filipov dvorec, Tromostovje, pešci na mostovih, tržnica, Zmajski most, obrežje Ljubljanice, most v Zalogu, perica ob reki, otroci se igrajo.
Med sprehodom po Ljubljani se navadno ne zavedamo, da je v mestu veliko število mostov, verjetno celo več, kot v drugih mestih. Mostove so gradili stoletja: stari so leseni in kamnitni, najmodernejši pa zgrajeni iz aluminija in betona. Vsako časovno obdobje je vtisnilo mostovom in mestu svoj pečat. Rečno korito Ljubljanice in posamezni potoki so okrašeni s temi spomeniki ustvarjalne sile in stremljenja k lepoti.
Usoda ljubljanskih mostov je zanimiva, tako kot je zanimiva usoda ljudi, ki so jih gradili. Mostovi so živeli in umirali kot ljudje, selili so jih navzgor ali navzdol po reki. Če pogledamo na Ljubljano iz ptičje perspektive, dobimo vtis, da prav mirna reka varuje tihi in zasanjani stari del mesta, ki se naslanja na grič s starim gradom. Na drugi strani obrežja pa najdemo drugačno podobo: vrvež, kjer raste novo mesto s širšimi ulicami in višjimi stavbami.
Sprehod ob ljubljanskih vodah navadno začnemo ob obrežju Ljubljanice, kjer ona zapušča močvirne travnike Barja. Že prvi most - Prulski - je tipičen primer preseljenih mostov. Pred pol stoletja je stal skoraj dva kilometra nižje, na njem pa so bile postavljene tramvajske tračnice. Čeprav so ljubljanski tramvaj že upokojili, pa preseljeni most še vedno omogoča prehod pešcem in motornim vozilom.
Do leta 1774 ni bilo nobene povezave prek Ljubljanice. Tega leta je baron Žiga Zois odkupil del grajskih okopov z vodnim jarkom. Okope je porušil, vodni jarek pa zasul in leseni Šentjakobski most zamenjal s kamnitnim, kakršen stoji še danes.
Čevljarski most je mestnim očetom vedno povzročal velike skrbi. Nevarno je bilo, da se bo zrušil. Zato so ga pred sto leti preselili nižje k ljubljanski bolnici, kjer se nahaja še danes.
Zdaj pa smo na najlepšem delu obrežja, ki nas vodi do Tromostovja, kjer je nekoč stal leseni Špitalski most, na katerem so bili postavljeni pulti trgovcev. Leta 1842 so postavili nov kamnitni most, današnji videz pa je Tromostovje dobilo pred 32-imi leti po načrtih mojstra Plečnika. Nihče ne ve, koliko časa bodo vsi trije mostovi še zadostovali potrebam mestnega prometa.
Po ljubljanskem potresu so takratni Mesarski most zamenjali z novim. Izgradnja mostu se je začela na začetku stoletja. Danes ga ljubljanski poročeni moški imenujejo »most ljubljanskih tašč«, čeprav nosi uradno ime Zmajski most.
Preselili smo se na Grubarjev kanal, prek katerega Karlovški most povezuje mesto z dolenjsko magistralno cesto. Karlovški most so Ljubljančani krstili tudi za »most smrti«. Žal so mnogi vozniki z mostu zgrmeli v reko.
Čeprav je Gradaščica majhna rečica, stoji na njej eden izmed najlepših mostov - Trnovski most. Ko je bil most še lesen, se je porušil, zato je bil kasneje obnovljen po načrtih mojstra Plečnika.
Na blatnem in močvirnem Barju, kjer je bilo vedno največ vode, so zgradili več mostov oziroma brvi. Današnji Ižanski most je najmlajši med podobnimi novogradnjami v Ljubljani. Čeprav ni posebej velik, so ga gradili nekaj let, ker so se podporni stebri ugrezali v mehka barjanska tla in na mostu so se pojavljale razpoke.
Leseni mostovi ne škripajo več pod korakom. Strohneli so in pozabili smo nanje ter postavili nove, večje in lepše. Njihova pleča prenašajo vsak dan večji prometni vrvež. Samo reka je ostala takšna, kot je bila - lena in tiha.
Information:
A report about Ljubljana bridges.
Original language summary:
Reportaža o ljubljanskih mostovih.
Extended description:
Brežice: srečanje v vašem kraju; grad, napisna tabla na mostu z železno konstrukcijo, panorama Brežic, naselje novogradenj, ulica in promet, izjava meščanov, kaj bi naredili v ...kraju, če bi bili predsednik občinske skupščine, izjava šolar, izjava predsednika skupščine občine Brežice, hiše, kanalizacija, park, kokoši v parku, vodni stolp, ulice, neurejene ceste, igrišča, njive, tovarna.
Extended description:
Brežice: srečanje v vašem kraju; grad, napisna tabla na mostu z železno konstrukcijo, panorama Brežic, naselje novogradenj, ulica in promet, izjava meščanov, kaj bi naredili v kraju, če bi bili predsednik občinske skupščine, izjava šolar, izjava predsednika skupščine občine Brežice, hiše, kanalizacija, park, kokoši v parku, vodni stolp, ulice, neurejene ceste, igrišča, njive, tovarna.
Brežice - a meeting with citizens and a presentation of the town.
Original language summary:
Brežice - srečanje z meščani in predstavitev mesta.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Kdor ne ljubi gneče v trolejbusu, bo sedel v fička; večji izbirčneži raje v limuzino, študent na Vespo ali domačo Primo, še skromnejši pa kar na moped. Kakšno vozilo pa je tole?
Otroški voziček: brez bencina, brez omejitve hitrosti, brez prometnega ali vozniškega dovoljenja, brez cestnega davka, - »e pur si muove«- gre pa vseeno naprej in prevaža naše najmlajše državljane po vseh mogočih opravkih, na sprehode in izlete. Ja, ja: kdo od odraslih si dandanes lahko privošči takšen luksuz?!
Vozički se pojavijo na pomlad s prvimi zelenimi listki na drevju; in res so sredi enoličnega, sivega metnega vrveža kot drobni cvetni popki, da jih je kar veselje pogledati.
Kot vsa ostala vozila, tudi vozičke delimo v več kategorij, imamo enosedežne... pa tudi dvosedežne - najrazličnejših tipov, letnic in modelov ter barv.
Prav tako jih lahko klasificiramo tudi z ozirom na pogonsko sredstvo: v tej vlogi lahko nastopa mamica, morda teta ali stara mama, včasih tudi starejša sestrica. Oh, seveda, celo očetje se včasih spozabijo in primejo volan, ki pa je malo drugače oblikovan kot pri fičku...
Drugi očetje pa.. pardon... so sicer vedno zraven, a bolj kot častno spremstvo. Otroci pa se vozijo, prevažajo in gledajo v svet - ali ste že opazili? - prav tako radovedno, kot turisti iz volkswagna ali petičneži s cigaro v ustih iz limuzine...
Pa daljši vožnji - saj se je prej ali slej vsakdo naveliča - se vedno prileže kratek sprehod. Ampak šoferjeva roka je vedno pripravljena - za vsak primer. Oh ja, potem se pojavijo prvi problemi s parkiranjem... treba je lastnoročno preizkusiti, kako odrasli upravljajo to vozilo... ampak seveda samo kadar nas nihče ne gleda!
In po prvih korakih, ko še ne gre brez ljubeče mamine pomoči, pride kmalu čas samostojnejšega ukrepanja. Pa poglejmo, kaj se še skriva v vozičkih takozvanega zaprtega tipa: Ooo, glejte no! Komu neki so le podobni? Mamici ali očku? Morda staremu atu? Pa pustimo, naj ta težak problem rešijo prizadevne tete! Tako se pojavijo vsako pomlad na naših ulicah vozički... Mladi navihančki za vse tegobe življenja še ne vedo in je prav je tako! Brez skrbi se peljejo, peljejo in izginjajo v množici. Mladi državljan in, morda te čez dvajset , trideset let spet srečamo. Kje?
Information:
A perfect spring vehicle – the pram. Parents: fathers, mothers and baby-sitters with children in parks and on the streets. Faces of babies and children! Twins, traffic: Fiats 500, Vespas, mopeds, etc.
Original language summary:
Spomladansko vozilo – otroški voziček: starši, očetje, matere, varuške z otroki v parku, na ulici, obrazi otrok, dojenčkov, dvojčki, promet na ulici – fički, vespe, mopedi…
Extended description:
Ljubljana: gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški; stolpnice, avtobus mestnega prometa, ulica (Linhartova), zapora za promet, gradnja nove Celovške ...ceste, izkop, vrtanje s kompresorjem, odstranjevanje granitnih kock, promet (fičoti) čez železniški prehod, nov asfalt od Delavskega doma proti Šiški, promet, Savsko naselje, novogradnje (tudi nova ulica), prejšnje križišče na prehodu iz centra v Šiško, zaprto križišče in nova obvozna cesta za Šiško.
V petnajstih letih povojne obnove in izgradnje je Ljubljana prerasla samo sebe. Življenju vertikal in vse hitrejšemu naraščanju motorizacije, horizontale že davno niso več kos.
Prvega aprila so – tokrat brez šale – rdeči prometni znaki zaprli dostope do železniških prelazov Titove in Celovške ceste. Za gradnjo podvozov je vse pripravljeno.
Prva pnevmatična kladiva že pojejo nad površino starih cest. Delavci pospešeno odkrivajo asfalt in kocke, da bi pripravili teren strojem, ki bodo poglabljali cestišče.
Med tem se odvija vse promet po obvoznih cestah. Zlasti ozka Parmova cesta, ki služi za obvoz Titovi, je močno preobremenjena. Bolje je na prelazu Celovške ceste, kjer je bilo mogoče v ta namen zgraditi lepo obvozno pot.
Obenem z urejanjem glavnih prometnih vozlišč, razširjajo tudi nekaj drugih predmestnih cest in križišč. Nova podoba ljubljanskih ulic pa ne bo samo pospešila prometa, ampak bo tudi v okras našemu mestu.
Ljubljana: Building high-rises and railway overpasses on Titova and Celovška Roads.
Original language summary:
Ljubljana - gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški cesti.
Extended description:
Ljubljana: gradnja stolpnic in železniških nadvozov na Titovi in Celovški; stolpnice, avtobus mestnega prometa, ulica (Linhartova), zapora za promet, gradnja nove Celovške ceste, izkop, vrtanje s kompresorjem, odstranjevanje granitnih kock, promet (fičoti) čez železniški prehod, nov asfalt od Delavskega doma proti Šiški, promet, Savsko naselje, novogradnje (tudi nova ulica), prejšnje križišče na prehodu iz centra v Šiško, zaprto križišče in nova obvozna cesta za Šiško.
V petnajstih letih povojne obnove in izgradnje je Ljubljana prerasla samo sebe. Življenju vertikal in vse hitrejšemu naraščanju motorizacije, horizontale že davno niso več kos.
Prvega aprila so – tokrat brez šale – rdeči prometni znaki zaprli dostope do železniških prelazov Titove in Celovške ceste. Za gradnjo podvozov je vse pripravljeno.
Prva pnevmatična kladiva že pojejo nad površino starih cest. Delavci pospešeno odkrivajo asfalt in kocke, da bi pripravili teren strojem, ki bodo poglabljali cestišče.
Med tem se odvija vse promet po obvoznih cestah. Zlasti ozka Parmova cesta, ki služi za obvoz Titovi, je močno preobremenjena. Bolje je na prelazu Celovške ceste, kjer je bilo mogoče v ta namen zgraditi lepo obvozno pot.
Obenem z urejanjem glavnih prometnih vozlišč, razširjajo tudi nekaj drugih predmestnih cest in križišč. Nova podoba ljubljanskih ulic pa ne bo samo pospešila prometa, ampak bo tudi v okras našemu mestu.
Prva številka drugega letnika prinaša prispevke o tem, kako se je v Ljubljani začela in končala pot dobrega starega tramvaja in ali bi ga bilo dobro imeti nazaj? Kako so se Ljubljančani spopadali ...z začetki kolesarjenja, kakšnih pogledov so bili deležni prvi kolesarji in s kakšnimi predsodki so se morale tudi tu spopadati predstavnice nežnega spola?
