Metafore imajo moč strukturiranja naših zaznav in razumevanja, njihova večkratna uporaba v medijskem diskurzu pa lahko vpliva na ustvarjanje bralčevih negativnih sodb. To medijsko orodje je izjemno ...močno pri spreminjanju ideoloških prepričanj in sistemov, saj lahko medijska obravnava ranljivih skupin globoko ukorenini negativne implikacije in negativna stališča do teh ljudi. Kljub temu, da so na to problematiko opozarjale številne študije, se nehumana obravnava ranljive skupine beguncev ni spremenila, čeprav je minilo že kar nekaj let od začetka begunske krize leta 2015. V prispevku kvalitativno analiziramo poročanje o beguncih od junija do septembra 2018 v treh angleških spletnih časopisih: The Guardian, The Telegraph in The Independent. Analizirali smo 30 naključno izbranih člankov, ki so poročali o različnih dogodkih v zvezi z begunci in begunsko krizo. Namen te analize je ugotoviti, kako so o različnih dogodkih v tem časovnem obdobju poročali omenjeni angleški časopisi ter katere metafore so pri tem najpogosteje uporabljali. Rezultati kažejo, da so medijska poročila še vedno negativno obarvana in da se negativne metafore še vedno uporabljajo. Poleg široko razširjene vodne metafore, so se pojavljale tako vojne metafore kot tudi metafore, ki opisujejo begunce kot živali in kot blago oz. predmete. Označevanje in prikazovanje beguncev kot grožnje je zelo nevarno, saj se na ta način razvijajo in spodbujajo negativne družbene podobe ter tudi legitimizirajo zatiralske nacionalne prakse. Raba nestrpnega jezika lahko povzroča negativne podobe beguncev v javnosti, hkrati pa spodbuja ksenofobijo, marginalizacijo in diskriminacijo, zato bi bilo treba retoriko o beguncih in begunski krizi čimprej spremeniti.
Metafora je teoretski problem, ki že dolgo presega meje lingvistike in je tako predmet različnih filozofskih, psiholoških, antropoloških idr. razprav. V lingvistiki je bila metafora dolgo predmet ...raziskav v retoriki, posebno mesto je dobila v strukturalni lingvistiki, prisotna pa je tudi v različnih pragmatičnih, kognitivnih in besedilnih analizah. V prispevku je v ospredju analiza metafore z lingvističnega vidika, in sicer glede na njeno slovnično oziroma sintaktično strukturo (enobesedne metafore/metaforične besedne zveze, in praesentia/in absentia itn.), pomensko polje (in s tem povezan semantični transfer) ter stopnjo konvencionalnosti (na lestvici med inovativnimi in leksikaliziranimi metaforami). Primere smo zbrali v nekonvencionalnem korpusu: v spletni bazi Razvezani jezik. Gre za slovenski kolaborativni slovar, kjer lahko govorci prosto prispevajo nove besede (formalne neologizme) ali nove pomene že obstoječih besed (semantične neologizme) in je z vidika inovativnosti zato še posebej zanimiv. Rezultati raziskave kažejo, da so v korpusu najpogostejše živalske metafore, prav tako najdemo relativno veliko število reifikacijskih metafor, ki slonijo na metaforični zamenjavi živega bitja z neživim predmetom. Prisotne so tudi fitomorfne oziroma rastlinske metafore, antropomorfne pa so redke. V omenjenih kategorijah najdemo metaforične izraze za karakterne oznake oziroma vedenje ljudi, za dele človeškega telesa, človeška dejanja in splošnejše oznake. Razvezani jezik poleg velikega števila konvencionalnih, leksikaliziranih metafor vsebuje tudi inovativne, t. i. žive metafore, ki vzpostavljajo nove pomene, in zdi se, da je prav beleženje teh rab še posebej pomembno za nadaljnje raziskovanje.
Prispevek obravnava dinamiko rabe metafor vode v begunskem diskurzu, kot se kaže v nemški različici Wikipedije. Prosta enciklopedija omogoča analizirati dinamiko rabe metafor na edinstven način, in ...sicer s primerjavo redakcij nekega članka v povezavi s komentarji na diskusijskih straneh. Teoretični okvir za analizo metafor vode v analiziranem fragmentu begunskega diskurza predstavlja diskurzno lingvistična analiza, ki se izhajajoč iz Foucaultove tradicije pojmovanja diskurza osredotoča na transtekstualne jezikovne vzorce, in sicer tako na njihovo sistematičnost in kontekstualno rabo kot tudi na njihovo dinamiko. Rezultati študije kažejo, da metafore vode tudi v analiziranem fragmentu begunskega diskurza nemške Wikipedije igrajo pomembno vlogo pri perspektivizaciji beguncev in tvorijo raznoliko metaforično polje. Upad njihove rabe med izgradnjo članka na izpostavljenih delih opisnega besedila gre povezati s konsenzom o občutljivi rabi verbalnih metafor vode v begunskem diskurzu, ki se vzpostavi na diskusijskih straneh. Njihova pogosta zastopanost v citatih kaže na nekritično reprodukcijo metafor iz medijev. Vizualne metafore vode niso tematizirane v metajezikovni razpravi in ne fluktuirajo, kar kaže na ozko dojemanje problematičnosti vodnih metafor v opazovanem fragmentu. Rezultati raziskave z več vidikov pomembno dopolnjujejo dosedanje raziskave metafor v medijskem begunskem diskurzu.
Most research on metaphor comprehension in second language (L2) speakers focuses on conventionalised expressions (e.g., Littlemore et al. 2011; Mashal et al. 2015), whereas L2 comprehension of novel ...metaphorical expressions has not been given much attention (Jankowiak et al., 2017). Th is paper investigates the extent to which L2 speakers at different levels of proficiency differentiate between creative metaphors classified as easy and hard to comprehend. A self–paced reading task combined with sensicality judgements was used to test two groups of participants: L2 speakers of English with low/intermediate and advanced proficiency. The study examined reading times and answers to the sensicality judgements which inquired about whether the metaphors make sense. The results show that the advanced group of speakers more often judges that creative metaphors make sense, but in the case of reading time, proficiency has no significant effect on the understanding of different types of metaphors. Based on the absence of interaction between the groups and the type of metaphor, it can be concluded that the skills needed to understand the metaphor are partially transferred from the first language, however, the results of the sensicality judgments show that the advanced group judges significantly more that creative metaphors (regardless of difficulty) are meaningful. Th is indicates that with advanced knowledge of the language comes richer semantic representations, so advanced speakers more easily activate features of concepts that are otherwise more difficult to activate
Il saggio ricostruisce l’antichissima tradizione degli ‘adynata’ astronomici, in cui l’osservazione dei fenomenti astrali derivata dalla scienza diventa strumento espressivo della sofferenza d’amore. ...Dopo un sintetico excursus dall’antichità greca e latina al Seicento, il saggio si focalizza su due autori che sembrano rifarsi a questa lunga tradizione: Baudelaire e Proust. Nel primo l’immaginario astrale è presente soprattutto nei “poèmes en prose” dello Spleen de Paris, dove troviamo le immagini di due eventi ritenuti impossibili: il sole nero e la luna strappata dal cielo dalle maghe tessale. La poetica del secondo, che pur non cita mai esplicitamente questi due ‘adynata’, si serve, nella Recherche, di un immaginario astrale diffuso: anche qui, come in Baudelaire, la perdita dell’oggetto, e il senso di im-potenza che questa ingenera, è la causa scatenante della ferita d’amore ma anche delle possibilità creative dell’artista.
U ovom radu prikazuje se svjetlo/-ost kao model i paradigma koja omogućuje mišljenje i govor o najkompleksnijim pitanjima poput onih o Bogu, svijetu, istini, bitku i biću, čovjeku, smislu, dobru i ...zlu... Već iz posve kratkog spomena ključnih pojmova u povijesti filozofije, ali i teologije i umjetnosti, razvidna je enormna važnost ove bazične metafore svjetla za stvaranje naše slike svijeta i mogućnosti govora o njoj. Hans Blumenberg svoju prvu raspravu o metaforologiji upravo posvećuje ovoj prevažnoj metafori svjetla, uvodeći pojam „apsolutne metafore“ za one metafore – slike koje se zbog svoje obuhvatnosti i bogatstva smisla nikako ne mogu prevesti u nikakve doslovne izraze i pojmove. Cijela zapadna misao prožeta je svjetlom. Pojmovi istina i svijet iz naslova ovog rada izravno se povezuju u pojmu svjetla (svjetlosti), jer istina sja i pokazuje se (illuminatio), a svijet je već etimološki vezan uz riječ „svjetlo“.U završnome dijelu rada autori prikazuju i manifestaciju svjetla u gotici, što zasigurno predstavlja i određenu refleksiju srednjovjekovne teologije svjetla u arhitekturi.
In this article the author considers Light as a model and paradigm that we use when thinking and speaking about the most difficult issues such as about God, World, Truth, Being, Man, Sense of the World or Life, Good and Evil... If we make only a very short overview of the basic concepts in the history of philosophy, theology and art, obviously the importance of the light-metaphor arises already by the (implicate) construction of our worldview and any possibility to talk about it. Hans Blumenberg in his first study about metaphor analyses the metaphor of light and introduces the concept of “absolute metaphor” for the kind of metaphors that, because of their encompassment and the richness of the sense and meaning, can never be “translated” into the literal expressions and concepts. We can see the metaphor of light everywhere in our western thought. And the concepts Truth and the World in this title are both connected with the concept of Light, because truth is shining and shows itself (illuminatio), and the word “svijet” (“world”) in Croatian comes etymologically directly from the word (adjective) “svijetao” (bright, light).In the last part of the article we present the role of light in the Gothic architecture, that reflects the relation between theology and light in the Middle Ages.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Članek obravnava interpretacijo odlomka v Pesmi o Igorjevem pohodu, znameniti anonimni srednjeveški epski pesmi. Obravnavani odlomek je avtorjev nagovor Vsevolodu Jurijeviču, vojaško močnemu velikemu ...vladimirskemu knezu. Podoba Vsevoloda je pretirana. Podobno kot starodavnim perzijskim kraljem mu pripisujejo sposobnost kaznovanja rek Volge in Don, ki so jih takrat zasedli Polovci. Istočasno se uporabljata imeni sužnja (chaga) in sužnej (koshchey), ki sta najverjetneje iranskega izvora. Severnoiranski mit prikazuje tudi Vsevolodove vazale, sinove kneza Gleba Rostislaviča Rjazanskega, žive puščice (šereširjem) za ogromno balisto (tir-i-charkh), ki se uporablja na vzhodu. Vzporednice s to podobo je mogoče zaslediti v nartskem epu o Osetih, kjer neranljivi Nart Batraz deluje kot puščica iz takšnega orožja.
This collaborative essay aims to provide a theoretical and discursive background to the thematic issue of Languages Cultures Mediation – LCM devoted to exploring crisis/crises. It consists, ...therefore, of two parts. The first one starts with a few considerations on the current conjuncture, in which “crisis” stands out as a powerful keyword which is ubiquitous across mainstream communication and public debate. It continues by foregrounding some thoughts on the definitions of this term and its deceptive intuitiveness, concurring to highlight some slippages and shifts in its usage and meanings over time. Finally, it attempts to stylize some assumptions, premises, perspectives and theoretical issues concerning the conceptualization of crisis and how to interpret it, including narratives and memory work. The second part of the essay provides a review and a discussion of theoretical perspectives and interpretive tools for addressing more specifically the category of crisis as a discursive, affective and imaginative construction. In the process, it engages in a conversation with some recent analytical approaches to crisis pertaining, mostly, to the conceptual and ideological arenas of linguistics, critical discourse analysis, narrative and metaphor studies, political communication.
This article aims at comparing the coronavirus metaphorical image in the online media of China and the Russia. Metaphor is viewed as a cognitive frame within the discourse. The study was conducted on ...750 and 1000 headlines and leads of news reports about the coronavirus for the Chinese and Russian language. The results show that the virus image is based on similar metaphorical models, but the quantitative analysis of metaphors and metaphorical entailments indicate significant differences in the virus image that media creates. The coronavirus image in the PRC media mainly represents as an enemy which should be fought, and can be defeated, what helps to cool down public opinion. The Russian media discourse treats the coronavirus as a surprise enemy that is dangerous, and it is not clear “how it can be won”.