V Julijskih Alpah, v gorah Zgornjega Posočja, je bilo v zadnjih dveh desetletjih in pol odkritih več planih najdišč kamnitih artefaktov, pripisanih mezolitiku. V članku predstavljamo dve najdišči ...kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju, med seboj oddaljeni 150 metrov: Leskovca I in II. Predstavljamo površinsko zbrane najdbe in rezultate arheološkega izkopavanja na Leskovci II. Zaradi odsotnosti organskih ostankov, ki bi jih lahko zanesljivo povezali s kamnitimi artefakti, je kulturno-kronološka opredelitev obeh najdišč možna le na podlagi tipo-tehnološke analize kamnitih artefaktov. Rezultat ni enoznačen, najdišči lahko pripadata končnemu paleolitiku (epigravetjenu) ali starejšemu mezolitiku (sovterjenu).
Predstavljeni so rezultati zooarheološke in tafonomske analize ostankov velikih sesalcev iz jame Stenašca/Grotta dell’Edera) na Tržaškem Krasu. Najstarejše človekove sledi so datirane v ...mezolitik (sovterjen). Ljudje so se namreč v jami občasno zadrževali že v predborealu, intenzivneje pa so jo začeli obiskovati v borealu in v začetku atlantika. Zadnja faza prisotnosti mezolitskih skupin je časovno umeščena v kastelnovjen. Označujejo jo ostanki domačih in lovnih živali, pri čemer večji del kosti izkazuje sledi neposredne izpostavljenosti vremenskim pojavom. To bi lahko pričalo o razmeroma počasnem odlaganju omenjene plasti, ki je povzročilo nastanek palimpsesta, vendar bi dokončna razjasnitev problematike terjala več geoarheoloških podatkov. Za skupek živalskih ostankov iz neolitskih in eneolitskih plasti je značilna očitna prevlada kosti in zob drobnice, pa tudi postopna rast števila najdb domačega prašiča in goveda. Na podlagi prisotnosti posameznih kosti ovčjih in/ali kozjih zarodkov je mogoče sklepati na naraven pogin teh živali. Slednje kliče k previdnosti pri oceni starostnih profilov domestikatov z najdišč, ki so bila uporabljana kot staje.
Ribe so gotovo pomenile vsaj majhen delež v prehrani ljudi, ki so prebivali na osrednjem slovenskem ozemlju. To dokazujejo tudi najdbe njihovih ostankov iz pleistocenskih in holocenskih (kvartarnih) ...plasti nekaterih arheoloških in paleontoloških najdišč. Zelo malo prispevkov obravnava kvartarne ostanke rib, še manj jih te tudi slikovno prikazuje in opredeljuje. V prispevku želimo prikazati najdbe, ki so shranjene v paleontoloških zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije in prihajajo z najdišč na Ljubljanskem barju (Opekarna pri Vrhniki, Breg pri Škofljici, Dežmanova kolišča pri Igu) in iz Križne jame na Notranjskem. Na osnovi ostankov smo iz pleistocenskih glin pri Vrhniki določili ostanke ščuke (Esox lucius). Z mezolitskega najdišča Breg pri Škofljici smo določili ostanke ščuke (Esox lucius), soma (Silurus glanis) in smuča (Sander lucioperca). Iz bakreno- in bronastodobnih (holocenskih) plasti na Ljubljanskem barju (Dežmanova kolišča pri Igu) smo določili ostanke ščuke (Esox lucius). Najbolj enigmatični pa so ostanki krapa (Cyprinus carpio) iz Križne jame, saj gre za nenavadno najdišče rib. Verjetno jih lahko povežemo z obiski ljudi v bronasti dobi ali še mlajših obdobjih.
V zadnjih letih je bilo nekaj razpravljanja o Crveni Stijeni, ne da bi avtorji poznali najdišče in članke, ki so bili objavljeni. Zato avtor daje nekaj podatkov o mezolitski plasti in njeni ...razmejitvi. Navaja vrsto pojasnil o poteku izkopavanj in nekaj podrobnosti o tej specifični mezolitski kulturi.
V prispevku obravnavamo kamenodobno najdišče na plan-ini Pretovč pri Tolminu, kjer so bile na dveh različnih mestihodkrite površinske kamene najdbe. Predstavljamo izsledkearheološkega ...izkopavanja na Gorenjem Pretovču. Najdišče raz-lagamo kot mezolitski lovski tabor.
Pećina Vlakno nalazi se na središnjem dijelu Dugog otoka. Mala dvorana površine 40 m2 poslužila je kao idealno mjesto za boravak manjih zajednica lovaca-sakupljača tijekom gornjeg paleolitika i ...mezolitika. Probna iskopavanja u pećini započela su 2004. godine, pri čemu je dosegnuta dubina od 5 m, s kulturnim slojevima koji se u relativnom kontinuitetu mogu pratiti sve do unatrag 19,500 godina. Stratigrafija bez vidljivog hijatusa, s tefrom kao jasnim kronološkim i stratigrafskim markerom čini Vlakno izvrsnim mjestom za proučavanje prijelaza pleistocena u holocen i prilagodbe epigravetijenskih zajednica istočnog Jadrana na velike klimatske i okolišne promjene. Uzorci pokazuju postupni prijelaz na tipičnu mezolitičku kulturu sa snažno izraženom epigravetijenskom tradicijom.
The monograph, the first regarding the Mesolithic in Slovenia, presents a discussion of two exceptionally rich sites in the Karst in western Slovenia: Viktorjev spodmol and Mala Triglavca. Viktorjev ...spodmol is a newly discovered site, where test excavation have only been done, while research is underway at Mala Triglavca already a while.The compilation primarily presents a detailed review of Viktorjev spodmol. Individual chapters address the topic of microlithic tools attributed to the Sauveterrien-Castelovien complex, their typology and relations with other sites from this complex, and with a special emphasis on the chronology and chronological correlations between Mesolithic sites in northern Italy, including the Trieste karst, and western Slovenia. The remaining chapters systematically present rare vegetal remains, the exceptionally rich collections of mollusc's fauna, ectothermic vertebrates and small mammals as well as the remains of large mammals.Mala Triglavca is equally profuse, although it is discussed only summarily in this monograph, and with an emphasis on Mesolithic artefacts. From among these finds, the numerous trapezes are particularly noteworthy, and from among the more rare finds at least the bone whistle and flute. Also noteworthy are the rare human remains discovered at both sites.
Studies of the European Mesolithic have gone through a renaissance since the seminal Warsaw conference on the subject in 1973, and Stefan Kozlowski has been at its heart. This book presents a ...comprehensive, re-edited selection of his most important writings on the subject, along with new papers written especially for this edition. Kozlowski begins with thematic chapters exploring Mesolithic archaeology's key themes - the technologies people employed, the human ecology of Mesolithic communities and chronology. In a series of core chapters arranged according to European macro-regions, he then examines the diversity of Europe's Mesolithic cultures, remembering Kapuscinski's adage that 'for most people the world ends on the threshold of their own home, the outskirts of their own village, the borders of the valley they live in at the farthest.' He argues that the Mesolithic 'stage' resulted from the adaptation of Palaeolithic tundra communities to the new ecological conditions of the early Post Glacial, to a forested environment where the primitive agriculture that emerged in the Mediterranean region was not possible. With his eye simultaneously on both the continental and local levels, Kozlowski offers a compelling portrait of a period in which Europe was characterised by a wide range of different human ecologies, and seethed with human activity from the Pyrenees to the Urals.
Rad donosi rezultate arheoloških istraživanja na četiri lokaliteta na
području Limskog kanala provedenih tijekom 2016. godine. Terenska
istraživanja dio su projekta “Arheološka istraživanja kasnog ...pleistocena
i ranog holocena na prostoru Limskog kanala (ARCHAEOLIM)”
financiranog od Hrvatske zaklade za znanost i provedena su na četiri
lokaliteta: Romualdovoj pećini, Abri Kontija 002, Pećini kod Rovinjskog
Sela i Lim 001.
Rad donosi rezultate arheoloških istraživanja provedenih tijekom 2014.
i 2015. godine na četiri lokaliteta na području Limskog kanala u Istri.
Istraživanja su dio projekta Hrvatske zaklade za znanost ...“Arheološka
istraživanja kasnog pleistocena i ranog holocena na prostoru Limskog kanala” (ARCHAEOLIM). Terenski rad proveden je na četiri lokaliteta: Romualdovoj pećini, Abri Kontija 002, Pećini kod Rovinjskog Sela i Lim 001. Nadalje, tijekom 2015. godine proveden je i podvodni terenski pregled dijela Limskog kanala te geoarheološka uzorkovanja i geofizička mjerenja.
PDF
