Abstract Aim The aim of this study was to estimate the effects of a pulmonary rehabilitation programme (PR) on the functional capacity and respiratory muscle strength of patients with post-COVID ...syndrome. Methods A cross-sectional study was conducted using hospital data on patients who participated in a pulmonary rehabilitation programme at the Clinic for Lung Diseases, University Hospital Centre Zagreb, Croatia, between January 2021 and December 2022. Data on the spirometry, respiratory muscle strength, and functional exercise capacity of patients were collected at baseline and three weeks after the start of rehabilitation. The study included 80 patients (43 females, 37 males) with a mean age of 51±10 years. Results A significant increase in respiratory muscle strength (P<0.001) was observed after pulmonary rehabilitation, with effect sizes ranging from small to large (Cohen’s d from 0.39 to 1.07), whereas the effect for PImax expressed as a percentage was large (Cohen’s d=0.99). In addition, the pulmonary rehabilitation programme significantly improved the parameters of the six-minute walk test in patients, and the parameters of lung function, FVC, FEV1, and DLCO also improved significantly after PR (P<0.05). Conclusion The results showed that the pulmonary rehabilitation programme has clinically significant effects on functional capacity and respiratory muscle strength in patients with post-COVID syndrome.
Uvod: Zaradi hitrega razvoja znanosti in hitro spreminjajočega se okolja je izobraževanje in učenje v vseh obdobjih človekovega življenja nujno. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako študenti ...magistrskega študija vzgoje in menedžmenta v zdravstvu dojemajo svoje novopridobljeno znanje. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo smo vključili tri generacije študentov, vpisanih na magistrski študijski program vzgoje in menedžmenta v zdravstvu (n = 61). Vrnjenih je bilo 39 (63,9 %) anketnih vprašalnikov. Za analizo zanesljivosti anketnega vprašalnika smo uporabili Cronbachov koeficient alfa, ki je znašal 0,86. Statistična značilnost je bila preverjena na ravni 5% tveganja (p = 0,05). Za testiranje domnev o razliki aritmetičnih sredin smo uporabili enofaktorsko analizo variance in za ugotavljanje jakosti korelacij med spremenljivkami Pearsonov korelacijski koeficient (r). Rezultati: Anketirani se ne glede na mesto zaposlitve (bolnišnica, zdravstveni dom, socialnovarstveni zavod, zasebnik, izven zdravstva, brez zaposlitve) najbolj strinjajo s trditvama, da jim znanje daje strokovno moč (x = 4,7) in da se z znanjem krepi profesija zdravstvene nege (x = 4,7). Najmanj se strinjajo s trditvijo, da bodo po zaključku študija prerazporejeni na drugo delovno mesto (x = 2,1). Statistično pomembna razlika se nanaša na trditev, da jih bodo člani zdravstvenega tima bolj spoštovali, ker bodo imeli višji naziv (F* = 5,059, p = 0,012). Diskusija in zaključek: Zaradi krizne situacije zavodi novopridobljenega znanja svojih zaposlenih ne bodo mogli izkoristiti v celoti; magistrski študenti pa ga bodo po dokončanju študija lahko koristno uporabili pri obravnavi pacientov, s čimer bodo prispevali k razvoju in profesionalizaciji stroke zdravstvene nege.
Pričujoči prispevek tematizira vprašanja (ne)enakosti spolov v akademskem polju v Sloveniji in vlogo institucij pri reproduciranju neenakosti v njem. V članku najprej na osnovi nekaterih izbranih ...statističnih podatkov predstavimo trenutno »stanje stvari« v slovenskem akademskem prostoru in ugotavljamo, kakšna je razporeditev moči (odločanja) v njem. V nadaljevanju z analizo samopredstavitvenih dokumentov treh slovenskih univerz, dostopnih na njihovih spletnih straneh, posebnih institutov, ukrepov ali politik enakosti spolov na tem področju skušamo poiskati odgovor na vprašanje, kako spol mislijo izbrane akademske institucije v Sloveniji. Zbrane podatke in ugotovitve nato primerjamo s stanjem na izbranih bližnjih akademskih institucijah (Univerza na Dunaju in Univerza v Bologni), ki vzpostavljanje enakosti spolov razumeta kot prednostno nalogo. Glede na tako pridobljene in primerjane podatke prispevek sklenemo z ugotovitvijo, da akademske institucije v Sloveniji spola ne mislijo.
V prispevku poročamo o rezultatih analize medijskega pojavljanja kandidata in kandidatke na parlamentarnih volitvah 2018 v dveh slovenskih dnevnoinformativnih tiskanih medijih v obdobju dveh mesecev ...in pol pred volitvami in o rezultatih etnografske analize javnega komuniciranja obeh z volivci in volilkami na javnem dogodku. Na osnovi rezultatov ugotovljamo, koliko se kažejo odstopanja v medijskem poročanju o kandidatki in kandidatu ter kako je artikulacija spola del njune kampanje. Na podlagi nekaterih pozitivnih tendenc v slovenskem političnem prostoru smo predvidevale, da bo medijsko poročanje manj seksistično, kot je bilo v preteklosti. To lahko na podlagi kritične diskurzivne in besedilne analize medijskega poročanja tudi potrdimo, vsaj za Delo, manj za tabloidne Slovenske novice. Rezultati etnografske metode spremljanja pa kažejo, da igra spol veliko vlogo v javni predstavitvi politikov in političark ter odnosu javnosti do njune prisotnosti.
Članek se ukvarja z vzponom in zatonom novega modela kitajske kulturne diplomacije, ki se je utrdil pred dobrim desetletjem in je bil utemeljen v neotradicionalističnem ideološkem okviru ...predsedovanja Hu Jintaa in Wen Jiabaa. Hitro širjenje institucij kitajske kulturne diplomacije je na prvi pogled predstavljalo možnost novega in bolj poglobljenega medkulturnega dialoga, po drugi strani pa je sprožalo vse večjo negotovost glede političnih vsebin ter vzbujalo tesnobo glede vpliva in namenov njihovih politik. Raziskave v preteklih letih so ta pojav največkrat pojasnjevale s pomočjo paradigme »soft power« oziroma »mehke moči«. Članek sledi tej interpretaciji, a opozarja na dejstvo, ki je v tej paradigmi pogosto zanemarjeno, in sicer da se v zadnjih letih kitajska kulturna diplomacija hitro in radikalno spreminja, še posebej ob korenitih spremembah v aktualni politični sferi in politični ideologiji. Ob tem se članek za razliko od klasičnih interpretacij »mehke moči« ne osredotoča toliko na uspeh ali neuspeh kitajske kulturne diplomacije, ampak bolj na širši kontekst zunanjepolitičnih strategij sodobne Kitajske in njihovih novejših transformacij.
Namen prispevka je pokazati na težave, s katerimi se sooča boj za spremembo sveta preko boja za oblast. Izhajajoč iz teze, da so sredstva enaka cilju in da so v sam mehanizem zavzetja države ...vpisne specifične forme zatiranja, je potrebno kritiko ob- stoječih razmerij moči razširiti tudi na kritiko države. Prispevek želi pokazati, da vsi mehanizmi, ki moč in politično organiziranje trgajo iz skupnosti, v sebi nosijo kali lastne korupcije, odtujenosti in avtoritarnosti. Pri tej analizi se opiram predvsem na primere iz Latinske Amerike, kjer je napetost med gibanji in državno politiko najbolj zaostrena.
V prispevku predstavljamo in zagovarjamo tezo, da ima Slovenija nizek stanovanjski standard in da večina prebivalcev živi v stanovanjih, ki jih je po mednarodno uveljavljenih standardih mogoče ...opredeliti za prenaseljena. Resničnost te teze dokazujemo s statističnimi podatki ter tudi s pomočjo pregleda literature in predstavitvijo stališč različnih domačih avtorjev, ki so obravnavali to temo. Poleg obširnega pregleda tuje in domače literature na to temo predstavljamo tudi pregled zgodovinskih dejavnikov, za katere ocenjujemo, da so v preteklosti pomembno vplivali na vzpostavitev in uveljavitev današnjih stanovanjskih standardov. V sklepnem delu posebej poudarjamo danes prevladujoče napačno stališče, ki ga opredeljujemo kot najpomembnejši zaviralni dejavnik pri razmišljanjih o potrebnem izboljšanju slovenskih stanovanjskih standardov. V tem delu podajamo nove teoretične razlage o tem, zakaj se v Sloveniji še vedno vzdržuje nizek površinski stanovanjski standard. Končni namen prispevka pa je sprožiti izvedbo dejanskih ukrepov, ki bodo pripeljali do uveljavljanja ustreznejših standardov in izboljšanja stanja.
Na osnovi vzorčne ankete na 562 kmetijah smo analizirali opremljenost slovenskih kmetij s traktorji. Iz tehnološkega vidika je traktorski vozni park v Sloveniji zastarel, saj je povprečna starost ...traktorjev 18,8 let. Z obratoslovnega vidika pa sedanji traktorski vozni park navidezno še vedno zadošča. Traktorji na kmetijah letno naredijo v povprečju 280 delovnih ur. V strukturi predstavljajo traktorji z letnim izkoristkom do 200 ur kar 55,9 %. Slabih 10 % traktorjev nima ne kabine ne loka, tako da so velika potencialna nevarnost za uporabnika. 57 % lastnikov sami vzdržujejo traktorje, 84 % lastnikov pa sami menjajo olje. S proizvodno tehničnega vidika je potrebna modernizacija traktorjev, ta pa mora predvsem odpraviti pogosto neracionalno in neučinkovito izrabo traktorjev ter nizko raven njihove tehnične opremljenosti.
PDF
