Ljudje smo vsakodnevno izpostavljeni različnim kemičnim motilcem endokrinega sistema (KMES). Izpostavljenost KMES je povezana s številnimi motnjami in boleznimi reproduktivnega sistema, vendar njihov ...vpliv še ni natančno pojasnjen. Opisanih je več različnih mehanizmov preko katerih KMES lahko motijo delovanje organizma. Reproduktivno zdravje je odvisno od pravilnega prenatalnega razvoja jajčnikov, ki je ključen za njihovo pravilno delovanje. Ugotovitve epidemioloških študij in študij na živalih kažejo, da prenatalna izpostavljenost KMES lahko povzroči različne bolezni reproduktivnega sistema pozneje v življenju, kar povzema hipoteza sindroma ovarijske disgeneze. Eden od vzročnih mehanizmov delovanja KMES za pojav sindroma ovarijske disgeneze naj bi bile tudi epigenetske spremembe. V članku, ki je pregled literature na tem področju, je predstavljena vloga epigenetskih procesov (DNA metilacija, ne-kodirajoča RNA, histonske modifikacije) v toksičnem delovanju KMES na reproduktivni sistem.
Bisphenol A (BPA) is a well-known endocrine disruptor with adverse oestrogen-like effects eliciting adverse effects in humans and wildlife. For this reason it is necessary to set up an efficient ...removal of BPA from wastewaters, before they are discharged into surface waters. The aim of this study was to compare the efficiency of BPA removal from aqueous samples with photolytic, photocatalytic, and UV/H2O2 oxidation. BPA solutions were illuminated with different bulbs (halogen; 17 W UV, 254 nm; and 150 W UV, 365 nm) with or without the TiO
P-25 catalyst or H
(to accelerate degradation). Acute toxicity and oestrogenic activity of treated samples were determined using luminescent bacteria (Vibrio fischeri), water fleas (Daphnia magna), zebrafish embryos (Danio rerio), and Yeast Estrogen Screen (YES) assay with genetically modified yeast Saccharomyces cerevisiae. The results confirmed that BPA is toxic and oestrogenically active. Chemical analysis showed a reduction of BPA levels after photolytic treatment and 100 % conversion of BPA by photocatalytic and UV/H
oxidation. The toxicity and oestrogenic activity of BPA were largely reduced in photolytically treated samples. Photocatalytic oxidation, however, either did not reduce BPA toxic and oestrogenic effects or even increased them in comparison with the baseline, untreated BPA solution. Our findings suggest that chemical analysis is not sufficient to determine the efficiency of advanced oxidation processes in removing pollutants from water and needs to be complemented with biological tests.
A je dobro poznan motilec endokrinega sistema z estrogensko aktivnostjo in škodljivimi učinki na ljudi in živali. Zaradi tega se pojavlja potreba po učinkovitem odstranjevanju BPA iz odpadnih voda. V raziskavi smo proučevali učinkovitost odstranjevanja BPA iz vodnih vzorcev s procesi fotolitske, fotokatalitske in UV/H
oksidacije. Med poskusom smo vodne vzorce osvetljevali s tremi različnimi žarnicami (halogensko, 17 W UV, 254 nm in 150 W UV, 365 nm). V procesih foto(kata)litske oksidacije smo uporabili H
in katalizator TiO
P-25 (Degussa). Akutno strupenost in estrogensko aktivnost BPA ter tretiranih vzorcev smo določili s testi strupenosti na luminiscentne bakterije (Vibrio fischeri), vodne bolhe (Daphnia magna), zarodke cebric (Danio rerio) in YES testom z gensko spremenjenimi kvasovkami Saccharomyces cerevisiae. Rezultati so pokazali, da je BPA za vodne organizme strupen in estrogensko aktiven. Kemijske analize so pokazale zmanjšanje vsebnosti BPA po fotolitski oksidaciji in popolno odstranitev BPA iz vodnih vzorcev po fotokatalitski oksidaciji in UV/H
O oksidaciji. Strupenost in estrogenska aktivnost sta se zmanjšali pri vzorcih, tretiranih s fotolitsko oksidacijo, sorazmerno z zmanjšanjem vsebnosti BPA. Pri fotokatalitsko tretiranih vzorcih se kljub popolni pretvorbi BPA strupenost in estrogenska aktivnost nista zmanjšali ali pa sta se celo zvišali v primerjavi z izhodnim vzorcem. Ugotovili smo, da ugotavljanje učinkovitosti odstranjevanja BPA iz vodnih vzorcev z naprednimi oksidacijskimi procesi z uporabo kemijskih analiz ne zadostuje. Potrebna so biološka testiranja, ki dokažejo morebitno preostalo strupenost in estrogensko aktivnost obdelanih vzorcev.
PDF