Prispevek obravnava poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško enorezno hladno orožje iz Ljubljanice v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije: 8 enoreznih mečev, v virih imenovanih messer, in 49 bojnih nožev, ...imenovanih tudi kmečki ali hišni noži (bauernwehr ali hauswehr). To raznovrstno orožje, značilno za srednjeevropski prostor, je bilo v 15. in 16. st. zelo razširjeno, vendar ga je – z izjemo precejšnjega števila najdb iz Ljubljanice – v slovenskih muzejskih zbirkah ohranjenega zelo malo. Uporabljali so ga kot orožje ali tudi kot orodje – v boju, za zaščito na poti ali pri lovu (kot lovske nože), za vsakdanjo uporabo in kot del osebne noše ljudi predvsem nižjega stanu. Razporeditev najdb, odkritih predvsem na območjih Podpeči, Blatne Brezovice in Rakove Jelše, se ujema z razporeditvijo drugih vrst in skupin predmetov, tudi orožja, iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Povezuje se z logiko izrabe prostora oziroma potovanja po reki in okoliškem ozemlju, predvsem z domnevnimi lokacijami pristanov na reki ali prehodov čeznjo.
Članek obravnava arheološke najdbe, ki so jih našli pri cerkvi sv. Urha v Tolminu. Prvi sklop najdb s tega najdišča je bil objavljen leta 1990 v Arheološkem vestniku 41. Večina najdb, obravnavanih v ...tem članku, je prišla na dan leta 2011 med zemeljskimi deli pri obnovi cerkve. Starejše najdbe so bile v drugotni legi (razen enega noža pri deloma ohranjenem grobu) in izvirajo iz prekopanih grobov srednjeveškega pokopališča. Večinoma so iz 10. in 11. stoletja in imajo značilnosti ketlaške kulture oziroma sodijo k materialni kulturi, ki je bila v tem času močno razširjena v vzhodnoalpskem prostoru. Med najdbami iz Tolmina in bližnjega Breginja so zelo izrazite velike okrogle zaponke, okrašene s krščanskimi simboli in motivi (križ, Božje jagnje, lev, Danijel z levoma). Te emajlne zaponke so pogoste na vzhodnoalpskem območju, redkeje pa se pojavljajo drugod v Evropi. Primerjava med zaponkami iz porečja Soče in zaponkami iz Blejskega kota je pokazala veliko podobnosti, pa tudi razlike, ki se kažejo v raznovrstnejših oblikah blejskih zaponk. Med sočasnimi najdbami so v Tolminu pogosti tudi obsenčni obročki in noži, podobno kot na drugih najdiščih v porečju Soče in širše. Nekaj tolminskih najdb je tudi iz poznejših srednjeveških obdobij in tudi mlajših. Grobišča z najdbami ketlaške kulture so zelo pogosto ob cerkvah, sočasnih ali poznejših, kar kaže, da so pripadala prebivalcem krščanskega sveta.
Sondažna izkopavanja na Gradcu pri Blečjem Vrhu so razkrila, da je bila vzpetina poseljena v več prazgodovinskih obdobjih. Najstarejše najdbe so ali s konca mlajše kamene dobe ali iz bakrene dobe, ko ...je bilo naselje verjetno prvič utrjeno s kamnitim obzidjem. V času horizonta certoških fibul je na ruševinah prvega obzidja zraslo novo obzidje. Debele plasti z železovo žlindro pričajo, da je bil Gradec v tem času pomembno železarsko središče. Nato življenje na Gradcu za nekaj časa zamre. Ponovno je bil obljuden v starejšem delu poznega latena (stopnja Mokronog IIIa). Tudi takrat je bil gospodarski temelj predelava železove rude. Številni odlomki finega posodja in amfora za vino govorijo za relativno blagostanje poznolatenskih prebivalcev Gradca.
V članku so zajeti rezultati sondiranj na petih višinskih naseljih v gričevju, ki se vleče vzdolž Save vzhodno od Ljubljane. Pred-stavljeni so terenski izvidi, najdbe in časovna opredelitev naselij. ...Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu je bila občasno poseljenav pozni bronasti in starejši ter mlajši železni dobi. Fibuli in rimski novci dokazujejo obiske Ajdovščine tudi v rimski dobi. Gradišče nad Dešnom je bilo prvič poseljeno v bakreni dobi. V starejši železni je bilo zgrajeno obzidje, ki je nudilo zatočišče tudi v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku. Poselitev Sitarjevca nad Litijo in Pančičevega vrha pod Javorjem v starejši železni dobi je zgolj verjetna, značilne keramične najdbe pa govore o obljudenosti obeh naselij v poznem latenskem obdobju, ko je bila poseljena tudi Gradišca pri Jelšah.
Kakovostni uvoženi noži iz 16. stoletja, najdeni v strugi Ljubljanice, kažejo na živahne stike med ozemljem zdajšnje Slovenije in zahodno ter srednjo Evropo. Nože so večinoma uporabljajo kot jedilni ...pribor, nekateri, predvsem manjši, pa so bili morda namenjeni šiljenju gosjih peres, s katerimi so pisali. Nože hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 338, 339, kat. št. 118.
železo, medenina, dolžina 600 mm, rezilo 465 mmMedeninast ročaj je ulit iz enega kosa in ima kljunasto oblikovano glavico z zakovico. Odbojna kraka sta kratka in zavita v nasprotnih smereh. Na ...odbojnem kraku je vtisnjen žig z inicialkama N C.Lit.: Marija Šercer, Mačevi, bodeži, noževi, Zagreb 1976, kat. št 338, str. 135.
železo, roževina, dolžina 550 mm, rezilo 420 mmRočaj ima oblogo iz jelenovega roga, v spodnjem delu pa ga opasuje ročajni prstan. Kratka odbojna kraka sta na konceh odebeljena in zavita v nasprotnih ...smereh. Odbojni ščitek ima obliko školjke. Na eni strani rezila je ime izdelovalca Küll, na drugi pa znak njegove delavnice – mrtvaška glava.Lit.: Dora Bošković, Hladno lovačko oružje, Zagreb 2000, str. 24.
železo, les, medenina, dolžina 700 mm, rezilo 560 mmLeseni ročaj je profiliran, spodnji ročajni prstan je okrašen z drobnimi viticami. Ročajna kapa je polkrožna, okrašena z listno ornamentiko in ima ...sploščeno ročajno zakovico. Odbojna kraka sta zavita v nasprotnih smereh, v sredini pa sta v plitvem reliefu oblikovana jelen in pes. Kraka sta poškodovana. Rezilo je globoko žlebljeno in ravno. Na eni strani rezila sta vrezana veper in pes, na drugi strani pa jelen in dva psa.
železo, medenina, kost, dolžina 555 mm, rezilo 435 mmRočaj sestavlja osrednji koščen ali roževinast del, ki ima v zgornjem delu medeninast okovani del v obliki kopita in okrašen s školjkasto ...ornamentiko. Ornament v obliki školjke se ponovi na spodnjem delu medeninastega ročaja in na odbojniku. Odbojna kraka sta kratka, zavita v nasprotnih smereh in imata odebeljeni konici. Na poškodovanem odbojnem ščitku je upodobljena ptica. Enorezno, proti vrhu dvorezno rezilo je rahlo ukrivljeno. Na obeh straneh rezila je vrezan dvoglavi orel.
železo, roževina, medenina, dolžina 750 mm, rezilo 595 mmRočaj ima oblogo iz jelenovega roga in je učvrščen s šestimi zakovicami. Zgoraj ga zaključuje plitva medeninasta kapa z zakovico, spodaj pa ...profiliran ročajni prstan. Ročajni locen je polkrožen in prehaja v odbojnega, katerega zadnji krak se rahlo splošči in zavije. Na ročajnem locnu in odbojniku je plitvo vtolčen rastlinski ornament. Ščitek je v obliki školjke. Rezilo je široko, ravno, enorezno, na koncu dvorezno in okrašeno z jedkanimi prizori. Na eni strani rezila so upodobljeni zajec, veper in pes, na drugi pa drevo, pastir, pes in nedefinirana žival.
